Sobota, 5. 5. 2007
MarioB
Astorpia, ki že z imenom, sestavljenim iz nekaj prvih črk imena in priimka očeta novega tanga Astorja Piazzolle, nakazuje muzično usmeritev, je sveža, glede na starost članov lahko zapišemo kar mlada zasedba povečini klasično izobraženih glasbenikov. Ti pa imajo, kot kažejo temperamentni posnetki, več kot zadosti glasbene širine in tudi prepotrebne veščine, da suvereno zaigrajo ne le tanga, pač pa še ščepec drugih, od tanga tudi zelo oddaljenih slogov. (v celoti!)
Argentinski tango tvori več sestavin, poleg afriških, katerih obstoj v omamnem plesu in glasbenem slogu marsikdo sicer nerad priznava, tudi iz južnoameriških ter evropskih. Slednje so gotovo pomemben razlog za priljubljenost tega v 19. stoletju nastalega idioma v Evropi, kamor se je tango prvič zmagoslavno zavrtel po pariških salonih že na začetku 20. stoletja. Pozneje se je zasidral v mnogih kulturah, kjer si je izbojeval malone domovinske pravice (poznamo recimo posebno finsko različico tanga), v zadnjem desetletju pa je tako ali drugače postal malone nezgrešljiv del tudi slovenske glasbene in družabne scene.
Pri nas se v zadnjih letih vrstijo festivali tanga, številne milonge oziroma druženja ob glasbi in plesu, tečaji in predavanja, nenazadnje pa imamo kar nekaj glasbenikov, ki so se prav specializirali za to le navidez preprosto glasbeno obliko. Pred leti je bil najbolj opazen med njimi še danes izjemno dejaven idrijski harmonikar Marko Hatlak s svojima projektoma Distango in Funtango. Z njima se je sicer pojavil na nekaj odmevnih festivalih, a razen demo posnetkov ti zasedbi nista uspeli priti do uradnega albuma. Predlani pa se je bolj ali manj nenadejano pojavila nova tangoidna druščina ter konec minulega leta prenovila zasedbo in se oglasila z več kot obetavnim prvencem Mar del Plata.
Astorpia, ki že z imenom, sestavljenim iz nekaj prvih črk imena in priimka očeta novega tanga Astorja Piazzolle, nakazuje muzično usmeritev, je sveža, glede na starost članov lahko zapišemo kar mlada zasedba povečini klasično izobraženih glasbenikov. Ti pa imajo, kot kažejo temperamentni posnetki, več kot zadosti glasbene širine in tudi prepotrebne veščine, da suvereno zaigrajo ne le tanga, pač pa še ščepec drugih, od tanga tudi zelo oddaljenih slogov.
Polno ime kvinteta je Oksana & Astorpia, oseba iz imena je večkrat nagrajevana violinistka Oksana Pečeny, ki zasedbo tudi vodi. Poleg nje sestavljajo Astorpio še akordeonist Primož Kranjc, pianist Jan Sever, kontrabasist Marko Turšič ter kitarist in mandolinist Dejan Podgorelec. Kot rečeno, prihaja večina članov iz klasičnoglasbenih voda, obenem pa so vsi zelo dejavni pri različnih dogodkih, povezanimi s tangom. To se zasedbi še kako pozna, saj je odlično zapopadla temelje tangoidnega igranja: hkratno poudarjanje ritma in melodije, izmenjavo strastnih, razživetih in bolj pretanjenih trenutkov ter nenehno vzdrževanje napetosti.
Piazzollovih skladb je na albumu le pet – od skupno enajstih – , a duh izumitelja tanga nueva prenica iz vsakega zvoka z albuma, tudi iz tango skladb drugih avtorjev, kot so Neža Buh, Gregor Stermecki ali Nils Imhorst, ter, kar je posebej razveseljivo, iz skladb, ki se ritmično in melodijsko opazno odmaknejo od latinskoameriškega idioma. Astorpia nas namreč nekajkrat preseneti z glasbo naših bližnjih in manj bližnjih sosedov. Najlepši primer slednjega je skladba Ibarska milonga, ki jo je spisal Miloš Simić, vodja Ethnodelie, v njej pa se avtor lepo poheca ter spretno združi klasično godbo, tango in tradicionalno glasbo južne Srbije. Drug tak primer je žgoča izvedba Czardasa italijanskega skladatelja Vittoria Montija.
Poleg teh drznih izletov, ko so spretni godci godbo latinskoameriškega juga združili z godbo evropskega juga in vzhoda, za lepo presenečenje poskrbi tudi gostja na albumu, pevka zasedbe Katalena Vesna Zornik, ki nagajivo, šarmantno odpoje dve pesmi. Uživaško, a vseskozi natančno in strogo igranje Astorpie v spomin prikliče vročo, zapeljivo salonsko godbo, kjer se pari obračajo v prikriti strasti in po pikolovskih plesnih pravilih, ki so neposvečenim nedoumljivo zapleteni. Album odlikuje izjemna sugestivnost, odlična izvedba ter domišljeno izpeljan koncept. Tako Piazzolline kot skladbe drugih skladateljev so na albumu lepo sopostavljene; tangi in – pogojno rečeno – »ne-tangi« se krasno izmenjujejo in dopolnjujejo. Na albumu Mar del Plata ni najti šibke točke ali manj prepričljive skladbe. Je zvočno in konceptualno dodelano in koherentno delo, kar je za prvenec tako mlade zasedbe imeniten dosežek. Ostaja nam le koncertna preverba zasedbe, zato naj na koncu ob čestitkah zasedbi namignemo, da skupini lahko, skupaj z gostjo Vesno Zornik, prisluhnete na letošnji Drugi godbi v soboto, 26. maja v Križankah, ko bo tam nastopila tudi princeska portugalskega fada Mariza.
pripravil Mario Batelič
Komentarji
komentiraj >> super bend!!!
alisa [13/05/2007]
Imam plosco od Astorpie in mi je zelo vsec.Predvsem violinistka ima neverjetnsko lep ton in energijo.Najbolj mi je pa vsec komad Jug.Napisal ga je en mlad komponist g.stermecki.veseli me da imamo taksne glasbenike v slo!!Upam da jih bom kdaj lahko videla v zivo.
pozdravcek Alisa
odgovori >>