Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 15. 5. ´07 ob 17.10; FRICTIONS na Vrhniki !!! (3621 bralcev)
Torek, 15. 5. 2007
outlaw



Chris Eckman

Milko poštrak recenzira nastop The Frictions v vrhniškem klubu Zakon v soboto zvečer ... (v celoti!)
The Frictions v vrhniškem klubu Zakon v soboto zvečer

* Nekateri se še spomnimo izrednega nastopa zasedbe Hic et Nunc v Gala hali na Metelkovi pred ne vem več koliko leti. En najbolj silovitih, strastnih, udarnih prikazov navdušenja in zavezanosti rock and rollu, kar jih je pokazala kakšna domača glasbena skupina. Kot trio, ki je ostal brez pevca, v obdobju, ko so črpali navdih iz tistih virov, ki smo jih poenostavljeno ime-novali »sub pop« zvok. Namerno sem uporabil ta izraz namesto, recimo, grungea ali na ritem in blues oprtega sodobnega rock and rolla, prežetega z izkušnjo punka ali kar je še takih pos-kusov opisa določene izrazne oblike. Namerno sem uporabil zato, ker je nemška založba ame-riške glasbe Glitterhouse svojo pot pred dvema desetletjema začela tudi kot posrednica izdaj založbe Sub Pop v Evropo. Vključno s prvimi ploščami skupine The Walkabouts s Chrisom Eckmanom na čelu.

Lahko razpravljamo, da je skupina The Walkabouts izstopala iz posplošene predstave o tem, kaj je značilen zvok skupin, ki so objavljale pri založbi Sub Pop. Prav tako lahko razpravlja-mo o tem, da se je pri založbi Sub Pop znašla predvsem zato, ker so bili njeni člani iz Seattla. Tisto, kar je bistveno, je, da smo tudi preko založb Sub Pop in Glitterhouse slišali za The Walkabouts, še bolj bistveno pa je, da se je v zadnjem letu ali dveh krog na nek način sklenil. Kateri krog? In kako se je sklenil? Po eni strani so se pred par leti srečali Chris Eckman, ki se je medtem ustalil v Ljubljani, in člani skupine Hic et Nunc. Chris Eckman je sodeloval z njimi pri snemanju plošče Burn Fat Old Sun leta 2004. Sodelovanje se je nadaljevalo in poglobilo. Po eni strani so nekateri člani skupine Hic et Nunc igrali na snemanju zadnjega albuma Chrisa Eckmana in Carle Torgerson, po drugi strani ali vzporedno pa so Chris Eckman, Bernard Kogovše in Tomi Popit iz skupine Hic et Nunc ter bobnar Luka Šalehar začeli delati kot zase-dba The Frictions. Naj ob tem poudarim, da matična zasedba Chrisa Eckmana, The Walkabouts, še vedno deluje, tudi Hic et Nunc s pevcem Brunom Subiottom prav tako deluje in nastopa, hkrati pa je zasedba The Frictions resno mišljena in ne zgolj kot prostočasna deja-vnost prezasedenih ustvarjalcev. Zadnji drobec v sklenjenem krogu je založba Glitterhouse. Gotovo so si tudi zato v vrhniškem klubu Zakon zamislili tematski večer založbe Glitterhou-se, kjer bi bil DJ vodja te založbe Reinhard Holstein, večer pa bi se zaokrožil z nastopom zasedbe The Frictions. Načrti so se nekoliko podrli zaradi bolezni Reinharda Holsteina, zato je na koncu od tematskega večera ostal le nastop The Frictions. Pravzaprav ne le to. Gost je bil Gary Heffern, legenda ameriškega podzemlja. Tega se pravzaprav v soboto večina, vključ-no s podpisnikom teh vrstic, ki sem takrat preslišal njegovo ime, verjetno niti ni zavedala. Gary Heffern je bil svojčas, v prvi polovici osemdesetih, pevec v skupini The Penetrators iz San Diega, skupine, ki jo je medtem menda celo spet oživil. Kasneje je objavil tudi nekaj samostojnih plošč: eno, Painful Days iz srede devetdesetih, dosegljivo tudi pri založbi Glitter-house in smo jo na Radiu Študent tudi že poslušali. No, v vrhniškem klubu Zakon je imel Gary Heffern res le svojih pet minut. Namreč v uvodu nastopa The Frictions je, ob njihovi glasbeni spremljavi, odrecitiral poemo, za katero zgolj ugibam, da je nosila naslov Desolution Row ali nekaj takega. Kakorkoli, večer je bil namenjen zasedbi The Frictions, zato se ji sedaj tudi posvetimo.

Bernard Kogovšek mi je pred nastopom omenil, da bi lahko njihovo usmeritev opisali tudi kot oprto na početje zasedbe Television. Torej zasedba, v kateri so pevec in pisec pesmi, dva kita-rista in čvrsta ritem sekcija. To nam seveda lahko pojasni ime zasedbe The Frictions. Friction je namreč ena od najbolj znanih pesmi na klasični plošči Marquee Moon skupine Television. Sam nastop v soboto v klubu Zakon pa je izgledal takole.

Skupina The Frictions deluje kako leto dni. Decembra lani so imeli prvi nastop ob nekem nas-topu Chrisa Eckmana nekje v Ljubljani. Tam so predstavili pet lastnih pesmi. Tudi tokrat v klubu Zakon so izvajali izključno lastnih devet pesmi, ki so že pripravljene za predstavljanje javnosti. To seveda ne pomeni, da se ne bodo še spreminjale. Zasedba je zgolj še enkrat poka-zala to, kar že vemo: da sta namreč Bernard Kogovšek in Tomi Popit izvrstna glasbenika, kar sem hotel poudariti z omembo spomina na tisti njun in takratnega bobnarja klasični nastop Hic et Nunc v Gala Hali na Metelkovi v obliki tria. Na tokratnem nastopu so me recimo nav-duševali predvsem čvrsti basovski prispevki Tomija Popita, ki je zelo ustrezno podpiral kitar-sko nadgradnjo, ki sta jo prispevala Chris Eckman in Bernard Kogovšek. Bobnar Luka Šalehar pa je skrbel za zanesljivo in dovolj raznoliko tolkalsko osnovo.

Devet pesmi, ki so jih nanizali v kake tričetrt ure nastopa, je valovalo kot povezana celota. Nekatere od njih so bile bolj zaprte, zaokrožene, druge so predstavljale tudi izvrstna izhodišča za razširjene improvizirane izvedbe. Nekaj od tega so nakazali tudi že tokrat. Naslovov pesmi, čeprav jih imam na razpolago, zdaj še nima smisla naštevati, saj nam zaenkrat, tudi obisko-valcem sobotnega nastopa, še ne pomenijo kaj dosti. Vsekakor pa menim, da bodo nekatere od njih kmalu železni repertoar skupine The Friction, za katero računam, da bo izpolnila načrte, torej še naprej delovala, pisala pesmi, nastopala in naslednje leto posnela predvideni prvi album. Seveda lahko ugibamo, da je zelo možno, da ga objavijo prav pri založbi Glitterhouse. Ostalo si lahko zaenkrat zgolj predstavljamo. V soboto so pred navdušenimi obiskovalci, ki so napolnili klub Zakon, The Frictions v dodatku ponovili eno od svojih devetih pesmi. Verjetno zadnjič. Gotovo bodo naslednjič že imeli dovolj lastnih pesmi, da bodo celo izbirali med nji-mi. Mi pa si lahko domišljamo, da smo v soboto prisostvovali rojevanju nečesa velikega.

pripravil Milko Poštrak


Komentarji
komentiraj >>