Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Za avtonomijo Univerze in proti hegemoniji Vlade (3945 bralcev)
Sreda, 23. 5. 2007
tomazza



http://avtonomnatribuna.blogspot.com/
Neuradni osnutek predlog zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki ga je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo poslalo v pregled zainteresiranim stanovskim organizacijam s področja visokega šolstva, je poskrbel, da se je tako v sami študentski kot na celotni univerzitetni ravni na Slovenskem ponovno pričelo govoriti o že nekoliko pozabljenem in zaprašenem konceptu avtonomije, ki naj bi jo v evropskem prostoru že kakih 900 let pogojno imele univerze. Že površen pregled medijskih vsebin domačih trobil večinskega državotvornega diskurza sicer prej kot pa na kakšno živahno razpravo o konceptu avtonomije univerz na Slovenskem spominja na kulturni molk. Toda enotno stališče vseh institucionalnih stanovskih in študentskih organizacij s področja visokega šolstva, da je neuradni osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v celoti nesprejemljiv, ki so ga podprli tudi v avtonomno tribuno za avtonomijo univerze samoorganizirani študentje ljubljanske univerze, vendarle priča, da se z vladnim poskusom podržavljanja Univerz, ukinitvijo njihove avtonomije in posledično komercializacijo odpira nova točka kulturnega boja proti hegemoniji vlade Janeza Janše.
Neuradni osnutek predlog zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki ga je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo poslalo v pregled zainteresiranim stanovskim organizacijam s področja visokega šolstva, je poskrbel, da se je tako v sami študentski kot na celotni univerzitetni ravni na Slovenskem ponovno pričelo govoriti o že nekoliko pozabljenem in zaprašenem konceptu avtonomije, ki naj bi jo v evropskem prostoru že kakih 900 let pogojno imele univerze. Že površen pregled medijskih vsebin domačih trobil večinskega državotvornega diskurza sicer prej kot pa na kakšno živahno razpravo o konceptu avtonomije univerz na Slovenskem spominja na kulturni molk. Toda enotno stališče vseh institucionalnih stanovskih in študentskih organizacij s področja visokega šolstva, da je neuradni osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v celoti nesprejemljiv, ki so ga podprli tudi v avtonomno tribuno za avtonomijo univerze samoorganizirani študentje ljubljanske univerze, vendarle priča, da se z vladnim poskusom podržavljanja Univerz, ukinitvijo njihove avtonomije in posledično komercializacijo odpira nova točka kulturnega boja proti hegemoniji vlade Janeza Janše.

Da gre sicer res za kulturni boj, ne dokazuje zgolj to, da si na nasprotnih bregovih stojita prav diametralna koncepta hegemonije in avtonomije, pač pa predvsem to, da je o te dni na Slovenskem že potekajočemu revoltu zoper neuradni osnutek zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti drugod kot na spletu in seveda Radiu Študent tako malo za brati, videti ali slišati. Domača trobila množičnega diskurza so skorajda brez izjeme tako gladko spregledala, pravzaprav pa neobveščeni javnosti zamolčala oziroma prikrila, tako ponedeljkovo zasedbo avle Filozofske fakultete v Ljubljani, na kateri je kakih 100 v Avtonomno tribuno za avtonomijo Univerze samoorganiziranih študentov in študentk razpravljalo o problematiki študija, reformah visokega šolstva privatizaciji univerze in o samem vprašanju avtonomije, kot tudi včerajšnjo Javno tribuno Dobrodošli na Mc Univerzo na Fakulteti za družbene vede, na kateri so sodelovali predstavniki Univerze, fakultete za družbene vede, raziskovalcev, visokošolskih sindikatov, študentske organizacije in drugi institucionalni in avtonomistični predstavniki študentov.

Ker pa je razen na največji komercialni televiziji, pa še za to je zaslužno policijsko odrivanje fotoreporterja njihovega spletnega portala, v vseh ostalih medijskih trobilih večinskega diskurza ostalo zamolčana tudi policijska intervencija nad pohodniki Avtonomne tribune za avtonomijo Univerze, ki so se izpred sedeža ljubljanske Univerze mimo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo peš odpravili na javno tribuno Dobrodošli na Mc Univerzo na Fakulteti za družbene vede, pravzaprav ne gre dvomiti, da bo tudi o samem dogajanju na današnji Avtonomni tribuni za avtonomijo Univerzo, ki se je ob 15.00 uri z zasedbo avle pričela na Fakulteti za družbene vede, v domačem hegemoniji vlade Janeza Janše tako zelo podrejenem medijskem prostoru moč bolj malo videti, slišati ali prebrati.

Tako sam način nastajanja neuradnega predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, kot kako je bil posredovan tistim, ki jih neposredno zadeva, ter nenazadnje tudi sam način in potek včerajšnje policijske intervencije nad pohodniki Avtonomne tribune za avtonomijo univerze na javno tribuno na Fakulteti za družbene vede pa v prvi vrsti razgaljata hegemonsko tehnologijo vladanja Janeza Janše. To je na primeru tega neuradnega predloga slikovito s stalinističnim konceptoma podržavljanja univerz, kot ga je njega dni izvajal Stalin, in konceptom privatizacije visokošolskega prostora, kot ga je zagovarjal lani jeseni preminuli utemeljitelj neoliberalizma Milton Friedmana, prikazal tudi eden od študentskih govorcev na javni tribuni Dobrodošli na Mc Univerzi. Njegovo zgovorno stališče je namreč da, če združimo ta na prvi pogled nezdružljiva koncepta, dobimo privatizacijo s stalinističnimi metodami.

Nobena velika skrivnost sicer ni, da sta hegemoniji vladavine Janeza Janše, kot jo na imamo in na lastni koži poznamo te dni na Slovenskem, blizu tako stalinistične kot neoliberalne metode. Nenazadnje prav to potrjuje tudi medijski kulturni molk o revoltu, ki ga je sprožil neuradni osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Da pa je pod direktnim političnim vplivom aktualne vlade ob večini domačih medijskih trobil večinskega diskurza tudi sama policija, pa je potrdilo popoldansko dogajanje ob včerajšnji intervenciji, ko so močne policijske sile pri Navju obkolile in popisale vseh 30 udeležencev pohoda na javno tribuno Dobrodošli na Mc Univerzo na Fakulteti za družbene vede.

Da je tudi domača policija zgolj orodje v rokah vladajoče politike, se je samo zase potrdilo, ko so v tej intervenciji sodelujoče policijske sile vseh 30 udeležencev, tudi oba tam navzoča novinarja, na kraju samem zadrževale tudi po opravljenem postopku ugotavljanja istovetnosti in identifikacije vseh udeležencev. Da ob tem policija le ni bila povsem strokovna ali pa nežna, če že hočete, si sicer lahko še vedno pogledate na spletnem portalu največje domače komercialne televizije. Povod za intervencijo naj bi bila sicer domnevno kršenje javnega reda in miru, do katerega je prišlo ob poskusu izročitve Izjave Avtonomne tribune za avtonomijo ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Juretu Zupanu, ki jo je kljub na strežaj odprtim vratom v avlo ministrstva nekoliko neposrečeno poskusil preprečiti dežurni vratar oziroma varnostnik.

Kako je moč državljanom in državljankam, pa čeprav v avtonomno tribuno za avtonomijo univerze samoorganiziranim študentkam in študentom, preprečiti vstop v na strežaj odprto avlo javnega prostora, kar naj bi nenazadnje le ministrstvo bilo, intervencijski policisti niso znali pojasniti. Udeležencem pohoda je bilo povedano le, da moramo počakati na starešino. Ko pa je vidno nervozni komandir tudi dejansko prispel na kraj dogodka, je zgolj opravil nekaj telefonskih klicev s svojimi političnimi gospodarji in karavana je lahko nadaljevala pot na javno tribuno na Fakulteto za družbene vede, kjer jih je skoraj polna predavalnica 1 pričakala z gromoglasnim aplavzom.

Tako gre v dogajanju okoli nastajanja široke fronte upora zoper predlog zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki smo ji pravkar priča, pravzaprav res za pritrditi sindikalistični oceni, da je ta predlog pravzaprav dober, saj sam zase razgalja prav samo hegemonsko tehnologijo vladanja Janeza Janše. Vsekakor pa je dober še tudi zaradi tega, ker so se med institucionalni besednjak stanovskih visokošolskih organizacij vrinile tudi že nekoliko pozabljene in zaprašene besede, kot sta denimo avtonomija in samoorganizacija. In ker tudi mastodontskim univerzitetnim strukturam kot jih imamo in poznamo, ne bo preostalo drugega, kot da se vprašajo, kaj da je na Slovenskem pravzaprav še sploh ostalo od tega koncepta avtonomije univerze, kot so ga pred 900 leti utemeljili na Bolognski univerzi in morebiti še naposled tudi zares prisluhnejo, kaj da si reformah visokega šolstva mislijo sami študentje in študentke.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z geslom Za avtonomijo Univerze in proti hegemoniji Vlade Janeza Janše v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Za avtonomijo Univerze in proti hegemoniji Vlade
Miha [24/05/2007]

Avtor očitno nasprotuje komercializaciji visokega šolstva v Sloveniji. Zanima me ali si je odgovoril na naslednje preprosto vprašanje: Kdo univerzo plačuje? Torej, kdo vse to plača. Verjetno bo odgovoril, da jo plačuje država. Ampak, kaj to pravzaprav pomeni. Problem je namreč naslednji. Država nič ne plačuje. Država je vedno samo slepilo. Plačujemo jo tisti, ki delamo in zaslužimo in moramo po zakonu plačevati davke. Davki, ki so prihodki proračuna, potem uradniki preusmerjajo na račun Univerze. In seveda je Univerzi v interesu, da ostanejo stvari kot so. Čudi pa me, da temu pritrjujejo tudi študenti, ki si sami še dodatno kopljejo jamo. Zakaj? Ker je študij za njih zastonj in jim pravice omogočajo, da ponavljajo letnik in večkrat opravljajo izpite, niso motivirani, da bi se učili in doštudirali, ker s tem nimajo praktično nič oziroma imajo malo stroškov. Poleg tega pa še priznajo, da če sedaj ne bodo uživali, kdaj da bodo. Ampak ne pomislijo, da jim ta luksuz nekdo plačuje. In to so kot rečeno aktivni prebivalci, ki delajo. Poleg tega ima veliko najglasnejših študentov čas, da delajo preko študentskih servisov. To pa zato, ker verjetno niso pridni v šoli. Ker pa so ceneje kot diplomanti, diplomanti težje dobijo delo. Prav ti študenti, ki delajo preko študentskega servisa zelo radi rečejo, da še ne mislijo diplomirat, ker je težko dobiti službo. Halo? Saj sami cenovno konkurirate diplomantom. In imate primerjalne prednosti, ker ste poceni delovna sila. Sedaj pa še drug vidik državnega šolstva. Profesorji. Če bi bili profesorji na šolah, ki bi si morale med sabo konkurirati s privlačnimi programi in študijem, ki bi sproduciral kvalificirane delavce, katerih pot ne bi bila na usmerjena na zavod za zaposlovanje, bi se morali tudi sami potruditi. Plačani namreč ne bi bili iz žepov vseh davkoplačevalcev ampak iz žepov tistih, ki bi bili za to kar ti profesorji in komercialne šole ponujajo, pripravljeni plačati. In za svoje plačilo bi najverjetneje zahtevali kakovost. Kakovost je pa posledica konkurence. Konkurence med profesorji v Sloveniji ni, ker so postopki za pridobitev profesure takšni, da je skoraj nemogoče prit zraven. V glavnem, študenti, namesto, da protestirate proti lastnim interesom, čeprav jih očitno ne vidite,poskušajte razumeti osnovno ekonomsko logiko in podprite komercializacijo visokega šolstva v Sloveniji. Ker sicer boste še naprej delali prek "študenta" in obračali hrbet svojim malo bolj pridnim kolegom, ki so fakulteto naredili.
odgovori >>