Nekoč davno, tam daleč proč za Trojanami se je ob vznožju Pohorja v dolini Drave predvsem delalo za tekočim trakom. Za kulturne prireditve so skrbeli predvsem nekateri glasbeniki, gledališče in kino ter nekaj občasnih razstav. Po osamosvojitvi pa se je mesto zbodlo v prst in zaspalo sen Trnuljčice. Trnja, ki se je nabralo naokoli niso, mogla prebiti niti nekatera zveneča imena, ki so s spektakularnimi predstavami in z velikim apetitom po kulturno-finančnem kolaču privabljala po večini goste iz tujine.
Tuji gostje so seveda prinašali devize, ki jih je takrat potrebovala oblast. Ta se je na vse kriplje trudila pridobiti tuje valute, pa čeprav na račun zapostavljanja kulture. Začela se je kapitalistična miselnost v smislu bolje več in slabo kot manj in dobro. Vendar kulturne prireditve niso potrošna roba. So namenjene kolektivnemu spominu, ki opredeljuje smisel obstoja nekega naroda.
Na srečo pa je takšna kulturno-potratna miselnost počasi začela usihati, trnje je počasi začelo odpadati, namesto njega pa so zrasli cvetovi. Na začetku sicer sramežljivo in počasi, vendar se počasi daleč pride. Vse več je bilo tudi ljudi, ki so uvideli, da je potrebno kopati in iskati nove vire navdiha ter s poljubi prebuditi zaspano ljudstvo.
Ena takšnih budnic je nastala v Mariboru leta 1999. Projekt Magdalena je nastal pod okriljem ljudi z veliko elana in željo po uveljavitvi ter ustvarjanju, hkrati pa z željo, odpreti mladim ustvarjalcem prostor, kjer so lahko videni in slišani. Ideja je zorela precej časa. Prvič se je udejanjila na festivalu Zlati boben, ko je skupina inovativnih študentov v zapuščeni tovarni v Izoli organizirala kar svojo zabavo, ki je bila po mnenju nekaterih najboljša stranska zabava na festivalu.
Opogumljeni z uspehom zabave so se z veliko vnemo podali novim ciljem naproti. Glavni cilj je bil seveda organiziranje samostojnega neodvisnega festivala vizualnih komunikacij. Težko je sicer biti neodvisen, če ti sponzorji serjejo po glavi in zahtevajo to in ono. Vendar se organizatorji niso pripravili kar čez noč. Čeprav je bilo kar nekaj oglasov za podjetja, so bili ti oglasi toliko prodorni in edinstveni, da ni bilo nobenega govora o podrejanju. Posebno pozornost pa je festival posvečal mladim, še neuveljavljenim ustvarjalcem z avantgardnimi idejami. Tako je festival Magdalena postal okno neodvisne kulture vizualnih komunikacij mladih ustvarjalcev do 30 let.
Simbolno je postalo tudi ime. Magdalena. Pohujšanje. Dobrotljivost. Mnogoznačnost. Bogastvo duha in še bi lahko naštevali. Pa ne bomo. Raje razjasnimo, da je ime provokativno, saj se " čistost " krščanske kulture zmeša z nagradami v obliki visokih petk in modrcev, prav tako pa so s samim oglaševanjem festivala skušali biti čim bolj udarni. Mnogokrat so namreč bili precej seksualno usmerjeni, kar klerikom seveda ni všeč.
Magdalena torej ni in noče biti oglasni inkubator, prej bi lahko rekli, da je festival anti-kampanjski. Kot takšen bi lahko bil obsojen na propad, če ne bi bilo tako zagnanih ljudi in seveda podpore. Letos je Magdaleno začuda podprlo celo Ministrstvo za kulturo. Odmevnost festivala, ki so ga obiskala zveneča imena kot na primer Trevor Beattie, Paolo Pininfarina in še mnogi drugi, je očitno segla tudi do sicer premnogokrat gluhih ušes kulturnega ministrstva.
Letošnji, že deveti festival Magdalena se je odvijal na mnogih prizoriščih. Od multimedijskega centra Kibla v Narodnem domu, do Sinagoge in Fotogalerije Stolp na Lentu, v Umetnostni galeriji Maribor ter seveda v Pekarni, ki je tako kot Metelkova središče alternativne kulture. Na festival je bilo prijavljenih 681 del iz 13 držav. Največ prijavljenih je bilo iz Slovenije, sledita pa Avstrija in Hrvaška.
Od vseh prijavljenih del se je v finale po izboru strokovne žirije in spletnega glasovanja uvrstilo 80 del. Od teh so nato izbrali najboljše in podelili nagrade: glavno nagrado Magdalena, dve Zlati peti, dvanajst zlatih in enajst srebrnih modrcev ter nekaj posebnih nagrad sponzorjev in občinstva. Za podrobnosti priporočamo ogled spletne strani www.magdalena.org .
Če je Ministrstvo za kulturo pokazalo vsaj trohico posluha, pa se to ni zgodilo na Ruplovem ministrstvu. Nesposobni birokrati zaradi tega ali onega razloga namreč niso hoteli izdati viz za nekatere udeležence iz Srbije in Kosova. Čeprav je najbrž malokdo pričakoval kakšne odmevne uvrstitve slednjih, se je zgodilo ravno to. Glavno nagrado Magdalena za najboljše delo festivala so odnesli Kosovarji iz Prištine z glasbenim spotom "Mother's milk" (Tomlin e nonës) skupine Jericho. Poleg tega je ta oblikovalska skupina, ki si jo lahko podrobneje ogledate na spletni strani www.koperativa.tv odnesla še pet nagrad. Ker se niso mogli zahvaliti v živo, so kar od doma posneli zabavno zahvalo in jo prek interneta poslali v predvajanje.
Festival Magdalena se je torej spet izkazal s svojo inovativnostjo in pestrostjo razstav. Multikulturno druženje oblikovalcev z vsega Sveta je prijetno vplivalo in poživilo dogajanje v mestu ob Dravi. Odlično vzdušje, ki se je stopnjevalo vse do zaključka festivala, pa je inkliniralo in se razpočilo v supernovo, ki se bo do naslednjega leta zdruznila in zasijala v novi Magdaleni.