Ponedeljek, 28. 5. 2007
MarioB
Sliši se neverjetno, a člana tegale dua nista prav nič vedela drug o drugemu; Balanescu še tega ne, da Petrova obstaja, slednja pa, kljub mednarodni odmevnosti njegovih projektov, pa ni poznala njegove glasbe. Združil ju je skupni prijatelj Alex Kan, ruski glasbeni publicist in zgodovinar nove muzike, ki je med drugim prispeval spremno besedilo k pregledni, prav tako pri Leo Records objavljeni kompilaciji Golden Years Of Soviet Jazz. (v celoti!) ...
* Akterja pričujočega albuma, ruska harmonikarka Evelyn Petrova in romunsko-britanski violinist Alexander Balanescu poslušalcem teh valov ne bi smela biti neznanki. To gotovo veliko bolj velja za Balanescuja, za katerega mirne duše lahko trdimo, da je mednarodno uveljavljen glasbenik, ki je s svojimi projekti, predvsem s svojim Balanescu Quartetom, s katerim je predelal komade Kraftwerkov, združil ljubitelje popa ter klasične in še kakšne glasbe.
A tukaj moramo malce osvetliti njegov lik in delo, saj je vse prevečkrat in preveč površno Balanescu pri nas prepoznan le kot tisti, ki je z godali obdelal Kraftwerke. A Balanescu je bil slaven še pred albumom Possessed, le da pri popolnoma drugačnem občinstvu! Še preden je konec osemdesetih ustanovil Balanescu Quartet, je bil romunski godalec namreč član slovitega avantgardnega godalnega kvarteta Arditti. V zadnjih letih pa se ta radovedni muzik vse bolj posveča improvizirani glasbi in rad sodeluje z glasbeniki, ki jih doslej ni poznal. Tako je pred leti pri nas nastopil na Sajeti, ko je zaigral v improviziranem dvojcu z neutrudnim Zlatkom Kaučičem.
Sliši se neverjetno, a člana tegale dua nista prav nič vedela drug o drugemu; Balanescu še tega ne, da Petrova obstaja, slednja pa, kljub mednarodni odmevnosti njegovih projektov, pa ni poznala njegove glasbe. Združil ju je skupni prijatelj Alex Kan, ruski glasbeni publicist in zgodovinar nove muzike, ki je med drugim prispeval spremno besedilo k pregledni, prav tako pri Leo Records objavljeni kompilaciji Golden Years Of Soviet Jazz.
Harmonikarka Evelyn Petrova je pred leti nastopila na Drugi godbi s svojim recitalom, na katerem je predstavila svoj album Year's Cycle. Slednji je temeljil na samosvojih predelavah ruskih ljudskih pesmi, ki pa jih je ta izvrstna inštrumentalistka večkrat zasukala v smer improvizacije in eksperimentalne godbe. Sledi takega principa je najti tudi na pričujočem albumu, te sledi pa vendarle niso v ospredju, pač pa skupaj z drugimi postopki tvorijo čvrsto spleteno celoto, ki jo lahko že prepoznamo za svojevrstno blagovno znamko tegale čisto svežega dua.
Petrova, ki je še pred solističnim albumom sodelovala z improvizatorjem Vyacheslavom Guyvoronskym, je glavna avtorica skladb na albumu Upside Down. V njih se prepletajo številni vplivi iz raznovrstnih godbenih praks. Enkrat imamo opraviti z moderno klasično godbo, drugič spet s precej drznimi eksperimentalnimi posegi, že omenjeni etno vplivi pa se od časa do časa prebijejo v prvi plan in vtis imamo, da poslušamo tako imenovano »namišljeno folkloro«. Bolj kot pestrost navdihov in skladateljskih postopkov nas navduši celostna zvočna slika albuma, ki niti za hip ne daje vtisa, da gre za začetno skupno delo tega novega dua.
Balanescu in Petrova sta se imenitno ujela ne le na strukturni, marveč tudi na zvenski ravni. Velikokrat so zvoki njunih glasbil – še zlasti v višjih legah – tako prepleteni, da se njuno igranje zlije v nedeljivo celoto. Tudi nasploh skladbe niso strukturirane z idejo nosilnega solista in spremljevalca in zato lahko uživamo v izmenjujočih se vlogah obeh glasbil ter v nenehnem ritmičnem poudarku, ki ga prispevata oba.
Poseben čar skladbam dajejo njune vokalne ekshibicije – Petrova ne poje, pač pa proizvaja grlene zvoke, hecno čebljanje in brbljanje, občasno tudi veselo zavriska. Zaradi omenjenih vokalnih vložkov ter občasnih namigov na slovanske napeve, me je več kot enkrat spomnila na češko mojstrico Ivo Byttovo, sicer violinistko. Tak občutek nagajivosti in igrivosti ter tudi spontanosti in razposajenosti krasi dober odmerek skladb in zaradi tega se ta album, čeprav je na njem kar nekaj komornega vzdušja, posluša tudi kot sproščeno in nepredvidljivo ljudsko muziciranje. Tudi Balanescu se oglasi s svojim vokalom, a je njegovo recitiranje oziroma govorjenje v angleščini prekrito z nebrzdanimi vokalnimi posegi njegove soigralke. Spet torej primat zvoka nad besedami!
Čeprav si skladbe sledijo kot v kakšnem ciklusu, posamični kosi izstopajo, denimo že uvodna, naslovna Upside Down, ki nas prevzame s sugestivno melodijo, gostoto zvoka in izvrstnim ujemanjem obeh muzičistov. No, ne glede na dejstvo, da nas nekateri komadi bolj pritegnejo, ostaja dejstvo, da je album Upside Down izredno koherentno delo, obenem zabavno, hecno in resno, ki ne le priča o novih in novih možnostih spajanja različnih godbenih praks, marveč toliko bolj navdušuje, ker gre za – ne glede na njuno posamično izkušenost – prvenec tega dua. Da ne gre za enkraten projekt, priča podatek, da sta se Balanescu in Petrova že aprila, torej pred izidom albuma, odpravila v Bukarešto na svoj prvi skupni koncert. Le upamo lahko, da se bo naveza obdržala in da bomo morda tole krasno muziko lahko poslušali tudi na naših odrih.
pripravil Mario Batelič
Komentarji
komentiraj >>