Nedelja, 24. 6. 2007
zoranp
Lee Konitz je seveda najprej jazzovska ikona. Je ena redkih še živečih osebnosti, ki so s svojim delom bistveno določile zgodnji razvoj sodobnega jazza. Prav šokantno je, ko se ob srečanju s tem njegovim za zdaj (še) zadnjim albumom tako neposredno zaletimo v zgodovino in se zavemo, da se pravzaprav pogovarjamo o ustvarjalnem sopotniku, celo družinskem prijatelju Charlieja Parkerja, ter da ob njegovem poslušanju ne moremo brez poseganja v glasbeno dogajanje v poznih 40. letih prejšnjega stoletja. A Konitz ni zgolj živ; je tudi živahno ustvarjalen. Da bi svoji veličini primerno proslavil svojo 80. obletnico življenja, si je pred dvema letoma podaril najprej nov nonet, potem album, ki ga je z njim posnel s skoraj samimi lastnimi, čisto novimi skladbami, zdaj pa, ko omenjena obletnica postaja dejstvo, še obsežno koncertno popotovanje, v okviru katerega prihaja tudi v Ljubljano. Preden ga slišimo »v živo«, z nekoliko spremenjeno, a menda še veliko bolje uigrano zasedbo noneta, bo tale slabi dve leti star koncertni posnetek še kako dobrodošla priprava na ta velik glasbeni dogodek.
Komentarji
komentiraj >>