Še prava sreča je, da se je nekoč tudi naša jugoslovanska armada svoja šila in kopita iz podalpske te dni po zatohlem dehteče sproščenosti odločila pobrati konec junija. Tako v novinarskem žargonu poznano obdobje, ki se mu poljudno reče čas kislih kumaric, v slovenskem medijskem prostoru le nastopi nekoliko kasneje, kot bi to lahko bilo običajno. Toda tokratni konec junija, čas mokrih domoljubnih čustev nacionalno zaslepljenega volilnega telesa, vendarle ne moremo šteti za povsem pred-dopustniško običajnega. Temu je predvsem tako, ker se pač v 16 letih te nedozorele države, še ni zgodilo, da na osrednji proslavi ob dnevu državnosti, ne bi kot osrednji govorec nastopil sam predsednik države in še, da se tudi par dni po tej sami sebi v namen državni proslavi sedanji in nekdanji predstavniki oblasti medsebojno obtožujejo, ali je bila proslava res zlorabljena za posamezne politične interese ali ne.
Še prava sreča je, da se je nekoč tudi naša jugoslovanska armada svoja šila in kopita iz podalpske te dni po zatohlem dehteče sproščenosti odločila pobrati konec junija. Tako v novinarskem žargonu poznano obdobje, ki se mu poljudno reče čas kislih kumaric, v slovenskem medijskem prostoru le nastopi nekoliko kasneje, kot bi to lahko bilo običajno. Toda tokratni konec junija, čas mokrih domoljubnih čustev nacionalno zaslepljenega volilnega telesa, vendarle ne moremo šteti za povsem pred-dopustniško običajnega. Temu je predvsem tako, ker se pač v 16 letih te nedozorele države, še ni zgodilo, da na osrednji proslavi ob dnevu državnosti, ne bi kot osrednji govorec nastopil sam predsednik države in še, da se tudi par dni po tej sami sebi v namen državni proslavi sedanji in nekdanji predstavniki oblasti medsebojno obtožujejo, ali je bila proslava res zlorabljena za posamezne politične interese ali ne.
Še vedno aktualni predsednik te republike z malim R, Janez Drnovšek, je tako prav danes iz Slovenj Gradca sporočil, da je sam izrazil svoj interes, da bi na osrednji proslavi ob dnevu državnosti na Trgu Republike, katerega si je skupaj z garažami pod njim kupilo neko avstrijsko podjetje, govoril, vendar da to ni bilo sprejeto. In da sam ni želel biti v nekem konfliktnem prepiru okoli tega, ali je prav ali ni prav, da je potem preverjeni Janšev kader in predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn, vlogo osrednjega govorca na proslavi ob dnevu državnosti namenil prav svojemu šefu, predsedniku vlade Janezu Janši.
Glede na to, da se je ob robu proslave zbralo tudi nekaj manj kot sto domoljubnih in na kratko pristriženih slovenskih mladeničev, ki so ob državni zastavi razkazovali še zastave karantanskih panterjev, tudi uradno pa naj bi jih združeval portal - Tukaj je Slovenija, je bila sicer izbira govorca gotovo primerna. Toda še nekoliko bolj zgovorno je, da sta tako sedanji kot nekdanji predsednik Republike, svojo odsotnost iz osrednjega psevdo-dogodka domače kvazi-državnosti pojasnila z nestrinjanjem z aktualno politično opcijo na oblasti.
Janez Drnovšek je tako povsem brez dlake na jeziku pribil, da ni mogel pristati, da bi bil na osrednji proslavi samo statist, ki bi bil primoran poslušati govor nekoga, torej Janeza Janše, s katerim se popolnoma nič ne strinja. Da bi ne bilo kake pomote pa je še dodal, da misli, da bi prav sedanja vlada, torej vlada Janeza Janše, morala delati drugače, pravzaprav pa boljše in tudi bolj odkrito in ne s takšnim pritiskom na institucije in na ljudi, kot dela zdaj. Da lahko sploh govorimo o pravi predsedniški fronti zoper aktualno vlado in koalicijo v državnem zboru, pa je poskrbel edini nekdanji predsednik republike, Milan Kučan, ki je zanikal namige, da na osrednji proslavi ob 16. obletnici državnosti sploh prvič v domači novejši politični zgodovini ni bil, ker ga ne bi bilo v Sloveniji. Da ne bo pomote, Milan Kučan se je iz tujine vrnil že v soboto dopoldne, na ponedeljkovo proslavo pa ga ni bilo, ker dogodka, na katerem ni bilo omogočeno oziroma ni bilo zaželjeno, da bi na njem govoril predsednik republike, ne more šteti za državno proslavo. In da takšno razlaščanja institucije predsednika in njegovih funkcij ni nekaj, kar je še možno tolerirati.
Ne glede na vso predsedniško netolerantnost in protestniško naravnanost pa vendarle dejstvo ostaja, da je bila tudi tokratna proslava ob dnevu državnosti res državna. Nenazadnje smo tudi nastope ta čas in tej politični opciji najbolj všečnih državotvornih umetnikov iz svojega žepa plačali vsi politično tako ali drugače opredeljeni davkoplačevalci. Pa še enkrat, da ne bo pomote, tudi pristni izraz ljudskega veselja, po katerem je bilo treba malo naokoli na štangi prenašati Urško, uradno aktualno spremljevalko, pravzaprav pa priležnico predsednika vlade, Janeza Janše, ni bil zastonj.
Toda iz medsebojnega obtoževanja sedanjih in nekdanjih oblastnikov, je moč razbrati tudi nekaj dragocenih vsebinskih podtonov. Kot je pravilno ugotovil Janez Drnovšek, imajo največ proslav totalitarni režimi. Ni sicer povsem jasno, zakaj bi se sicer aktualni režim Janeza Janše kaj prida sploh razlikoval od preteklih režimov Janeza Drnovška, če pa smo se na bolj ali manj za lase privlečene in posrečene državne proslave navadili prav za časa premierstva Janeza Drnovška.
Pravo vprašanje je tudi, ali je bila sploh kaka državna proslava do sedaj res izraz združevanja med sabo že pregovorno sprtih Slovenk in Slovencev, na katerega se denimo sklicujeta tako nekdanji predsednik Milan Kučan kot predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn. Bržkone bo pač bolj držalo, da državne proslave združujejo predvsem politično opcijo na oblasti, ter v agitpropovski maniri poskrbijo še za nekaj predstavitvenih možnosti za vsakokratno opozicijo, katerih se tudi tokrat prav v kenedijevskem duhu ni želel odreči samooklicani opozicijski prvak Borut Pahor.
Zato tudi tokratno praznovanje dneva državnosti po sami vsebini in namenu res ni bilo nič kaj prida posebnega. Edina omembe vredna posebnost – odsotnost sedanjega in nekdanjega predsednika - pa brž ko ne zgolj opozarja, da bomo to poletje za tradicionalni čas kislih kumaric nekako prikrajšani. In da ga bo še kako zaznamovala prav predvolilna kampanja, katere sklepni del bo ponudil odgovor na vprašanje, kdo bo prihodnjih pet let svetil v prostorih predsednika republike na Erjavčevi. In prav v tej luči so povsem pravilne ocene, ki prihajajo tako iz samooklicano levega kot desnega pola domačega političnega prostora. Tudi tokratna proslava državnosti je bila res zlorabljena za politične namene. Poskrbela je, da bo vprašanje, kdo bo prihodnji predsednik republike z malim r, še kako aktualno tudi v prihajajočih poletnih mesecih. Seveda pa moramo najprej počakati, če bo imel kandidat Lojze Peterle na jesenskih predsedniških volitvah sploh kakega omembe vrednega nasprotnika.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z nedržavnim pač pa predvsem politikantskim dnevom državnosti v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: Nedržavni dan državnosti
bojan [27/06/2007]
Ce se ne motim, je bilo podjetje, ki je kupilo garazo in Trg republike svicarsko in ne avstrijsko.
odgovori >>
Re: Nedržavni dan državnosti
bojan [27/06/2007]
poleg tega je švicarsko podjetje BSL kupilo samo garaže, trg so pa dobili s tožbo, kjer so uspešno trdili, da jim z garažo pripada tudi njena "streha"
odgovori >>