Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 16. 7. ´07 ob 19.00 (ponovitev 23. 7. ´07 ob 10.00) HEX DISPENSERS: Hex Dispensers (Alien Snatch Records, 2007) (2860 bralcev)
Ponedeljek, 16. 7. 2007
bruc



The Hex Dispensers: The Hex Dispensers

Področje »texaškega« Austina že nekaj desetletij slovi po izvirnih in samosvojih punk rockerjih. Tudi Hex Dispensers izvirajo iz tega okolja. Verjetno ni potrebno posebej predstavljati pevca, basista in kitarista Alexa Cuerva, saj si je ta z večletnimi glasbenimi aktivnostmi ustvaril prepoznavno ime. Naj samo spomnimo na nekaj bendov, v katerih je svoje čase igral. Med njimi se znajdejo nepozabni Blacktop, King Sound Quartet, The Gospel Swingers, Now Time Delegation, A Fist of Snakes, The Brotherhood of Electricity in že omenjeni This Damn Town. Ni kaj, lista zloglasnih imen je kar dolga in še bi jo lahko podaljšali, če bi navedli vsa njegova sodelovanja v različnih glasbenih projektih. (v celoti!)
* Hex Dispensers so v lanskem letu s svojimi prvimi koncertnimi nastopi in demo posnetki povzročili veliko hrupa. Ameriško občinstvo je bilo navdušeno nad njihovimi nastopi, radijske postaje so zavzeto predvajale njihove demo posnetke, tako da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bodo posneli tudi svoj glasbeni prvenec. Zgodba se je pričela razvijati zelo spontano. Uveljavljeni »dratarski« maček Alex Cuervo in bobnarka Alyse Mervosh sta na stranski tir zapeljala bend This Damn Town, da bi svoje glasbene ideje osvežila v stranskem glasbenem projektu. Glede na obetajoč prvenec, ki je poimenovan po imenu »teksaškega« prodornega tria, lahko pričakujemo še kaj več od zgolj začasnega stranskega projekta.

Področje »texaškega« Austina že nekaj desetletij slovi po izvirnih in samosvojih punk rockerjih. Tudi Hex Dispensers izvirajo iz tega okolja. Verjetno ni potrebno posebej predstavljati pevca, basista in kitarista Alexa Cuerva, saj si je ta z večletnimi glasbenimi aktivnostmi ustvaril prepoznavno ime. Naj samo spomnimo na nekaj bendov, v katerih je svoje čase igral. Med njimi se znajdejo nepozabni Blacktop, King Sound Quartet, The Gospel Swingers, Now Time Delegation, A Fist of Snakes, The Brotherhood of Electricity in, že omenjeni, This Damn Town. Ni kaj, lista zloglasnih imen je kar dolga in še bi jo lahko podaljšali, če bi navedli vsa njegova sodelovanja v različnih glasbenih projektih.

Kot trdi Cuervo, so si This Damn Town vzeli čas za počitek, čeprav imajo pripravljen material za novi album. Ravno zaradi tega se je ponudila priložnost, da Hex Dispensers postanejo osrednja točka Alexovega in Alyseinega ustvarjanja. Samosvoji bobnarki in odštekanemu kitaristu se je pridružil še drugi kitarist, Tom Kodiak, ki se je pred tem preizkušal v zasedbah The Kodiaks in Dirty Sweets. Prekaljeni »trojec« se je neobremenjeno odpravil v studio in nastali so neposredni, energični posnetki. Album je marca izšel pri prodorni nemški založbi »Alien Snatch! Records«, ki se posveča umazanim punk rockovskim, garažnim in tudi melodičnim »power pop« zvokom. Obravnavana trojica se izvrstno ujame s konceptom založbe, saj so v njihovi godbi prisotni vsi omenjeni elementi, ki so značilni tudi za sorodne »Alien Snatch!« varovance. Poleg tega ostajajo Hex Dispensers še vedno zavezani glasbenim praksam, ki so jih v preteklosti razvijali Alex Cuervo, Mick Collins in Tim Kerr v zvenečih zasedbah in stranskih projektih. Asociacije na imena, kot so The Gories, Dirtbombs, Blacktop, Now Time Delegation ali King Sound Quartet se ob poslušanju prvenca Hex Dispensers ponujajo same od sebe.

Proces snemanja in mešanja zvoka na obravnavanem prvencu je kontroliral Mark Ryan, ki je bolj znan po svoji teksaški punk rock zasedbi Marked Man, medtem ko je za končno zvočno obdelavo poskrbel še en od prepoznavnih punk rock »garažarjev«, Jay Reatard. Končni izdelek deluje izredno sproščeno, neposredno, a tudi učinkovito. Sestavljajo ga enostavne »tro-akordne« skladbe, ki jim ne manjka ritmičnega naboja in značilne Cuervove nagnjenosti k melodičnim strukturam. Alex Cuervo s svojimi iskrivimi akordnimi kombinacijami operira zelo domiselno, vendar enostavno. Privlačne repetitivne skladbe so obogatene z zanimivimi prehodi in kitarskimi vložki, vendar brez nepotrebnih »soliranj«. Energični punk garažni model se nesramežljivo spogleduje z bluesovskimi in soulovskimi prijemi, k čemur izdatno pripomore Cuervov opojen in nekoliko prekajen glas, ki celoto napolni s svojim šarmom. Njegovo petje se odlično ujema z minimalističnim instrumentalnim pristopom. Zvočno zgradbo podpira Alysein močan, toda izjemno asketski bobnarski ritem s krepko bas nogo v ospredju. Alyse s svojim bobnarskim slogom dokazuje svojo veliko nadarjenost in se brez težav kosa z bobnarji podobnih žanrskih izhodišč. Kitara Toma Kodiaka poskrbi za dinamično napetost med posameznimi inštrumenti in se smiselno dopolnjuje z Alexovim preizkušenim modelom. Skladbe so preproste, kratke, a tudi dovolj energične in zvočno zgoščene, tako da ne zasledimo kakšnih motečih praznin, ki bi sicer lahko nastale zaradi prvinske zasedbe.

Album bi lahko opisali s tremi ključnimi besedami: močno, kratko in učinkovito. Če boste celoto poslušali nekoliko nepazljivo in boste na svojih predvajalnikih pritisnili gumb za ponovno predvajanje, boste težko ugotovili, kje je začetek in kje konec albuma. Zvočna celota je namreč skoncentrirana na dobrih 26 minut, poleg tega je zaznamovana z elementom neprestane repeticije. Prehodi med posameznimi skladbami so tekoči in skorajda neopazni. Komaj se dobro vpeljemo v album, že ga je konec. V žanrskih variacijah punk rocka in »garaže« je to pogosta značilnost, ki na ravni užitka doseže neposredno zadovoljitev. Prav temu je tudi namenjena godba radoživih Hex Dispensers, zato v njihovem glasbenem izrazu ni potrebno iskati višjih umetniških ambicij. Teksti skladb se kopičijo okoli ponavljajočih se refrenov, ki znajo biti tudi hudomušno kritični, vendar jih je v nabiti zvočni masi dokaj težko razumeti. To verjetno niti ni bil namen obetajočega tria, saj pri njih glasovna interpretacija v prvi vrsti služi kot legitimna glasbena prvina.

Hex Dispensers nas torej navdušijo na prvo žogo. Ljubitelji stare dobre šole teksaškega punk rocka, ljubitelji garažnega rocka in novih bendov, kot sta na primer Black Lips ali Black Time, bodo ob poslušanju iskrivega kitarskega izbruha gotovo potešeni. Na albumu je nekaj nespornih hitov, med katerimi s svojo melodično razigranostjo izstopa skladba »Are You an Assassin?«.

pripravil Brane Škerjanc


Komentarji
komentiraj >>