Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 15. 7. ´07 ob 19.00 (ponovitev 22. 7. ´07 ob 10.00) IBRAHIM FERRER: Mi sueño (World Circuit, 2007) (2808 bralcev)
Nedelja, 15. 7. 2007
MarioB



Ibrahim Ferrer - Mi suenoKubanski pevec Ibrahim Ferrer, eden protagonistov podjetja Buena Vista Social Club, si je od nekdaj želel posneti celoten album z interpretacijami njemu najljubše zvrsti – bolera. Tudi naslov pričujočega albuma – Mi sueño oziroma Moje sanje – jasno namiguje na to njegovo željo, žal pa simpatični pevec uresničitve svojih sanj ni dočakal, saj je preminil med snemanjem albuma. Pravzaprav bi se kaj kmalu lahko zgodilo, da teh pesmi ne bi nikoli objavili, saj so njegove poskusne posnetke, iz katerih je potem nastal album, založili in kazalo je, da so izgubljeni. K sreči so se posnetki našli in številčna, preverjena ekipa glasbenikov je njegov šarmanten vokal odela v nežno-melanholično in mestoma intimistično, a vendarle zelo prožno in razgibano zvočno odejo. (v celoti!)
Mi sueño se sicer ponaša s kopico glasbenikov, ki jih tako ali drugače poznamo iz projekta Buena Vista. Med več kot dvajsetimi imeni najdemo v eni skladbi tudi prav tako pokojnega mojstra črno-belega tipkanja Rubéna Gonzáleza, Ferrerju pa se v izvedbi standarda Quizas Quizas pridruži njegova tovarišica Omara Portuondo. Kljub velikemu številu glasbenikov album ne trpi zaradi preproduciranja ali pregosto nastlanega glasbenega ozadja. Nasprotno, komadi so skrbno aranžirani in razen v par primerih, ko se godala za hip preveč razbohotijo, je Ferrerjev vokal tisti, ki vodi niz lepo tekočih, nostalgičnih in razneženih pesmi.

Ferrer pa je najboljši takrat, ko njegovo s pritajeno strastjo obloženo petje z odmerjenimi potezami, ki idejo pesmi podčrtajo in občasno tudi malce zraven zimprovizirajo, spremljajo pianist Roberto Fonseca, legendarni kontrabasist Orlando Cachaito Lopez in kitarist Manuel Galban. Lepo zaokrožen in izpeljan album, idealen tako za poslušanje v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, ki je potrdil tisto, kar smo že vedeli z nastopov Ferrerja pri nas, še posebno z zadnjega v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Da so romantične, počasi se vijoče pesmi, tisto, kar je pevcu od nekdaj najbolj ležalo – le spomnimo se osupljive pesmi Dos gardenias z albuma Buena Vista Social Club – in kjer se je lahko do konca razdal. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da takšnega albuma ni posnel že prej in da se je tudi na koncertnih nastopil manj uspešno preizkušal v bolj živahnih, plesnih kubanskih zvrsteh. Zna biti, da je vzrok temu najti v razcvetu hudega biznisa, ki je kmalu po nastanku projekta Buena Vista Social Club zasenčil izvirno poslanstvo obujanja stare dobre muzike. Album Mi sueño, k sreči, ne sodi v zgrešene ali le zaradi hitrega dobička narejene projekte, je pa res škoda, da ga nismo dobili prej in da ga eden najbolj razpoznavnih akterjev Buena Viste ni dočakal.


Komentarji
komentiraj >>