Ponedeljek, 13. 8. 2007
barbara
Prvenec indie rock kolektiva White Rabbits je našim ušesom priskrbel pravo pravcato presenečenje. Zanimivo ime za zasedbo, ki se pojavi iznenada, kot bel zajec iz čarovnikovega klobuka. Zanimivo ime za zasedbo, ki te že ob prvem poslušanju zapelje v povsem nove, raziskovanja vredne kraje. Prav tako kot je bel zajec zapeljal Alico v Čudežno deželo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da imamo pred sabo prvenec leta. Vsaj znotraj žanrskih okvirov, ki jih White Rabbits žanjejo pred seboj. »Honky – tonk kalipso« označujejo svojo glasbo sami člani kolektiva. Kako so prišli do take povezave, boste izvedeli v naslednjih vrsticah. (v celoti!)
* Prvenec indie rock kolektiva White Rabbits je našim ušesom priskrbel pravo pravcato presenečenje. Zanimivo ime za zasedbo, ki se pojavi iznenada, kot bel zajec iz čarovnikovega klobuka. Zanimivo ime za zasedbo, ki te že ob prvem poslušanju zapelje v povsem nove, raziskovanja vredne kraje. Prav tako kot je bel zajec zapeljal Alico v Čudežno deželo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da imamo pred sabo prvenec leta. Vsaj znotraj žanrskih okvirov, ki jih White Rabbits žanjejo pred seboj. »Honky – tonk kalipso« označujejo svojo glasbo sami člani kolektiva. Kako so prišli do take povezave, boste izvedeli v naslednjih vrsticah.
Vseh šest članov White Rabbits je pred dobrim letom zapustilo rojstno Columbio, Missouri in z vso opremo, dobro voljo in veliko zagona pristalo v podstrešnem stanovanju sredi Brooklyna, sredi meke iskalcev novih glasbenih talentov. In seveda niso bili spregledani. Dve kitari, bas, klavir, dva bobna, gostujoči saksofon in predvsem vokalni napor vseh članov benda se vrti okrog temačnih besedil kitarista Gregory-ja Robertsa in pianista Stephena Pettersona. A le za trenutek. Že v naslednjem taktu glavno vlogo prevzame močna tolkalska sekcija, ki prostor kmalu prepusti petju vseh članov v en glas ali klavirskim spretnostim Pettersona. In kot si vlogo v ospredju izmenjujejo posamezni člani ozirom inštrumenti, se živahno pretakajo tudi glasbene zvrsti. Komadi so mešanica pop rockovskih melodij, z vmesnimi ritmičnimi vložki kalipsa, ska-ja in reggea-ja, ki jih boste zaznali le kot vmesne subtilne vložke. Tudi spremljevalni vokali niso statični. Včasih so sentimentalno resni, drugič neusklajeni in norčavi. A kljub temu živ-žavu album ne izgubi fluidnosti in komadi se pretakajo eden v drugega prefinjeno, a hkrati udarno. Morda zato White Rabbits tako hitro osvojijo poslušalčevo uho, saj znajo združiti subtilno in udarno, čustveno in razumsko. Ob tem pa je njihovo obvladovanje instrumentov izpiljeno in razigrano hkrati. Lahko rečemo, da je to kolektiv za mešano poslušalstvo. Tisti, ki uživate v nabritih ritem sekcijah ne boste razočarani. Iskalci melanholičnih in temačnih besedil prav tako ne. Tudi tisti, ki na glasbo radi samo poplesujete, se boste z lahkoto prepustili njihovemu veseljaškemu vzdušju.
Pod sekcijo »članki oz. kritike« na njihovi spletni strani so člani zasedbe razvrstili petnajst kritik. Vse kritike so spisali učenci neke osnovne šole. »Odličen ritem, besedila mi niso všeč, to pesem sem že nekje slišal,…«, se glasijo kritike učencev. Če bi lahko na tako preprost način opisali prvenec Fort Nightly, bi lahko dodali: nekonvencionalna, žanrsko bizarna in eksplozivna zasedba, ki bi jo je prav gotovo veljalo preveriti tudi v živo. Tisti, ki so to možnost že imeli, so bili navdušeni. Mi se pa zaenkrat navdušujemo nad njihovim prvencem in nocoj ga bomo z vami delili v celoti.
pripravila Barbara Prassel
Komentarji
komentiraj >>