Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
RIMA 256: TAREK ELTAYEB - 1. del (sobota, 30. 6. 07, ob 19.50) (2605 bralcev)
Sobota, 30. 6. 2007
petrak



Klikni za veliko sliko: Poslušali bomo egiptovskega pesnika Tareka Eltayeba.

Svoje pesmi je interpretiral v Kudu France Prešeren na Trnovskih tercetih 9. februarja 2007. Pesmi v slovenskem prevodu Mohsena Alhadyja in Margit Podvornik Alhady je prebrala Hana Alhady.
Pesnik Tarek Eltayeb se je rodil v Kairu leta 1959. Tam je živel in se šolal. Leta 1984 pa se je sin Sudanca in Egipčanke preselil na Dunaj. Študiral je ekonomijo in sociologijo. Predava na fakulteti za upravne vede v Kremsu ter na univerzi v Gradcu, živi pa še vedno, in tam tudi ustvarja, na Dunaju. Za svoje delo je v Avstriji že prejel nagrade in štipendije. Piše v arabščini. Literarne tekste ima prevedene v nemščino, francoščino, makedonščino in srbščino. Ne nazadnje pa, od letošnjega februarja, ko je bil gost Trnovskih tercetov 2007, so slovenskemu bralcu Eltayebove pesmi dosegljive tudi v slovenskem prevodu Mohsena Alhadyja in Margit Podvornik Alhady, uvoznikov arabske književnosti v naš prostor, za zdaj samo v priročni zloženki Kuda France Prešeren.
Tarek Eltayeb je objavil zbirko »Aktovka, polna golobov in gruljenja« na Dunaju leta 1999, v istem mestu pa leta 2002 tudi pesniško zbirko »Iz polja moje sence«. Istega leta, torej 2002, pa tudi roman Mesto brez palm. Letos pa pričakuje izid romana Hiša plamena.
Danes bomo poslušali pesnikovo branje in tudi slovenski prevod v interpretaciji hčerke prevajalcev, Hane Alhady.
Pod tankim dekliškim glasom, Hana je korektno interpretirala prevode, na trenutke morda s preveč vzneseno, dramatično noto, so prečiščene pesmi Tareka Eltayeba izgubile prosti pad, ki ga imajo pri tihem branju. Zaradi skope in ekonomične uporabe besed so Eltayebove pesmi zagonetne, ker učinkujejo kot literarne prilike, nas kot tujce pa zanaša, ker nam umanjka oprijemališče v manj poznanem mitološko-legendarnem izročilu. Vse to kaže, da se Eltayebove pesmi dozira po požirkih.
Prisluhnimo!

Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.


Komentarji
komentiraj >>