Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 20. 8. ´07 ob 19.00 (ponovitev 27. 8. ´07 ob 10.00) COSMIC PSYCHOS: Dung Australia (Timberyard, 2007) (3104 bralcev)
Ponedeljek, 20. 8. 2007
bruc



Cosmic Psychos: Dung Australia

Cosmic Psychos so očitno neuničljivi. Skoraj tri desetletja že vztrajajo s svojim brutalnim punk rockovskim zvočnim udarom. Kdo bi verjel, da se bodo po lanskoletni nenadni smrti njihovega odličnega kitarista Robbieja Wattsa še kdaj pobrali. Že ob odhodu bobnarja Billa Walsha, smo bili prepričani, da se njihova zgodba zaključuje. Vendar so se ob koncu leta 2005 kljub temu odpravili v studio z novim bobnarjem Deanom Mullerjem. Po skoraj devetih letih snemalne pavze so takrat zabeležili presenetljiv album, z naslovom »Off Ya Cruet!«. To je bil sicer povsem soliden album, vendar se je čutila nekakšna temačna energija takratnega vzdušja v zasedbi. Letos so udarili v najboljši možni luči, s svojim že enajstim studijskim albumom, ki so ga naslovili »Dung Australia«. (v celoti!)
* Cosmic Psychos so očitno neuničljivi. Skoraj tri desetletja že vztrajajo s svojim brutalnim punk rockovskim zvočnim udarom. Kdo bi verjel, da se bodo po lanskoletni nenadni smrti njihovega odličnega kitarista Robbieja Wattsa še kdaj pobrali. Že ob odhodu bobnarja Billa Walsha, smo bili prepričani, da se njihova zgodba zaključuje. Vendar so se ob koncu leta 2005 kljub temu odpravili v studio z novim bobnarjem Deanom Mullerjem. Po skoraj devetih letih snemalne pavze so takrat zabeležili presenetljiv album, z naslovom »Off Ya Cruet!«. To je bil sicer povsem soliden album, vendar se je čutila nekakšna temačna energija takratnega vzdušja v zasedbi. Letos so udarili v najboljši možni luči, s svojim že enajstim studijskim albumom, ki so ga naslovili »Dung Australia«.

Ross Knight, basist in gonilna sila udarnega tria, je v enem od intervjujev pojasnil, kako je pravzaprav prišlo do realizacije tega albuma. Na stare prijatelje dobrega piva so pritisnili kar njihovi otroci. Predvsem sin Robbieja Wattsa je bil odločen, da morajo Cosmic Psychos kljub smrti njegovega očeta nadaljevati. Ross trdi, da tudi Robbijev sin že zelo vneto igra na očetovo kitaro, tako da se ni bati za podmladek tega odličnega tria iz Melbourna. Morda bo v triu kaj kmalu zaigral tudi »Robbijev« sin. Do takrat so si »Psyhosi« sposodili še enega prodornega avstralskega kitarista, »Johna Onyo«, ki je bolj znan tudi po svojem matičnem bendu The Onyas. Tokrat si je nadal ime Mad Macka in odlično nadomestil preminulega Robbieja Wattsa.

»Dung Australia« lahko brez predsodkov primerjamo z najbolj prepričljivima studijskima albuma »Self Totalled«, iz leta 1995 in »Oh What a Lovely Pie«, iz leta 1997. Trio je ponovno na vrhuncu svoje neposredne punk rockovske izraznosti. Na »Dung Australia« ni več prostora za počasnejše, temačnejše in nekoliko preveč razvlečene skladbe, ki so zapolnile njihov predzadnji album »Off Ya Cruet!«. Že uvodna skladba »If You Want To Get Out of It« napove divjo rockersko dogodivščino, ki raste in se razvija iz skladbe v skladbo. Ross Knight ponovno blesti s svojim kričavim pivskim vokalom in odločnimi »fuzz« basovskimi linijami. Bobnanje novega bobnarja je sicer nekoliko bolj togo, toda hkrati zelo prodorno in odločno. Mad Macka navdušuje s svojim kitarskim znanjem. Njegove solistične kitarske eksplozije zapolnijo prav vsako mesto, ko je to mogoče. Slogovno se njegovo igranje ne razlikuje prav veliko od igranja Robbieja Wattsa, vendar je uspel razviti povsem svoj zvok, ki se dobro sklada z glasbeno celoto tria. Na albumu ne manjka distorzije, »wah-wah« efektov in glasnega, neposrednega kitarskega razvrata. Vendar Cosmic Psychos niso nekontrolirana zvočna bomba, temveč zelo odločna, hedonistična rockovska sila, ki prebija okvire ustaljenih pravil. Njihova zvočna mogočnost je zgrajena na enostavnih temeljih, vendar ravno ta neposrednost je morda ključna kvaliteta osnovne rockovske zasedbe. Njihova glasbena brutalnost se odlično dopolnjuje z iskrivimi in osupljivo direktnimi besedili. Ta se neolepšano navezujejo na razreševanje zagat med ženskim in moškim spolom, na galone popitega piva in na krutost vsakdanjega življenja v avstralski izolirani prostranosti. Večina avstralskega prebivalstva je vendarle strpanega v večjih mestih, kot sta na primer Sydney ali Melbourne. Po drugi plati so posamezna avstralska urbana naselja med seboj močno oddaljena in te razdalje so zaznamovane z občutkom neskončne praznine. Tu se odpira priložnost za tezo o tako drugačnem zvoku avstralskega rocka. Razliko lahko iščemo ravno v povsem samosvojem pojmovanju razmerja med prostorom in časom. Repetitivni kitarski »rifi« se v tem razmerju širijo v oddaljeno, skorajda neskončno razsežnost. To razmerje se odraža tudi pri skladbah Cosmic Psychos. Na albumu skorajda ni skladbe, ki bi bila krajša od treh minut in pol, vendar te minute so nabite z izjemno dinamiko in energijo. Ob nobeni njihovi skladbi nam ne more postati dolgčas, četudi skladbe pogosto presegajo dolžino štirih minut.

Cosmic Psychos niso zgolj eden od zanimivejših punk rock bendov. Zavedati se moramo, da so v prvi vrsti »pub rockovski« trio, saj so praktično pričeli svojo kariero v značilnih avstralskih »pubih«. Prav to je močno vplivalo na njihov glasni rockovski zvok in tudi na njihovo navezanost na pivo. Skladbe kot so »20 Pot Screamer«, »Follow Me Home« ali »Goin' to Hell« dokazujejo, da gre za ultra avstralsko rockovsko eksplozijo. Avstralski psihoti pa so ponovno dokazali, da se zelo dobro znajdejo tudi pri obdelavah. Tokrat so izredno prepričljivo obdelali bend Buffalo in njihovo klasično »mačistično« himno »Skirtlifter«. Refren skladbe lahko pojasni vse: »I'm Skirtlifter Not a Shirt Raiser«, neutrudno kriči Ross Knight. Na srečo »mačistična« drža izkušenih avstralskih dedcev ne deluje naivno ali posiljeno butasto, temveč prej iskreno in kritično izostreno. Skladba »Skirtlifter« tudi zaključuje ta izjemni album »Cosmic Psychos«, ki dokazujejo, da se veliki ne dajo kar tako zlahka.

pripravil Brane Škerjanc



Komentarji
komentiraj >>