Da področje medijske svobode in svobodnega izražanja mnenj in novinarskega poročanja, le ni tako zgledno urejeno in delujoče niti v sami Evropski uniji, katere del je nenazadnje tudi domovina, je moč črno na belem prebrati v stališču komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga, ki je bilo pod naslovom Preiskovalne novinarje in njihove vire je treba zaščititi, objavljeno danes. Prav današnji dan pa je sicer postregel tudi z novim v nizu od spoznanj, da je novinarski kruh še kako grenak tudi na tej danes za razliko od včeraj prav sončni strani Alp. Brez veliko dodatnih besed, je namreč po notranjepolitičnih uredništvih domačih medijskih trobil večinskega državotvornega diskurza zaokrožilo sporočilo, da je s funkcije nepreklicno odstopila odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar.
Grožnje novinarjem so del tudi evropskega vsakdana
Da področje medijske svobode in svobodnega izražanja mnenj in novinarskega poročanja, le ni tako zgledno urejeno in delujoče niti v sami Evropski uniji, katere del je nenazadnje tudi domovina, je moč črno na belem prebrati v stališču komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hammarberga, ki je bilo pod naslovom Preiskovalne novinarje in njihove vire je treba zaščititi, objavljeno danes. Prav današnji dan pa je sicer postregel tudi z novim v nizu od spoznanj, da je novinarski kruh še kako grenak tudi na tej danes za razliko od včeraj prav sončni strani Alp. Brez veliko dodatnih besed, je namreč po notranjepolitičnih uredništvih domačih medijskih trobil večinskega državotvornega diskurza zaokrožilo sporočilo, da je s funkcije nepreklicno odstopila odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar.
In če že od danes že nekdanja odgovorna urednica Primorskih novic, ki je na tem položaju 30. novembra lani nadomestila iz nekrivdnih razlogov razrešenega Tina Mamića, o razlogih odstopa zaenkrat še pač ne želi govoriti, je bil po službeni dolžnosti pač veliko bolj glasen komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg, po katerem namen novinarstva ni ugajati oblasti ali biti govornik vlade. Ter še da imajo mediji pomembno vlogo javnega nadzornika in obveščanja javnosti o pomembnih dogodkih v družbi, tudi o tistih, ki bi utegnili v zadrego spraviti vplivne in bogate.
Toda ne glede na to, da je kakopak moč za tovrstno opozarjanje dobro plačanemu komisarju za človekove pravice predvsem opozarjanju namenjenega Sveta Evrope samo pritrditi, so javno objavljena pričevanja novinarsko delujočih o pritiskih na njihovo delo še naprej zelo redka, saj denimo v tako majhnih družbah kot je domača, v nekem smislu pravzaprav pomenijo poklicni samomor oziroma nepreklicni konec zagotavljanja posameznikove eksistence s samim novinarskim delom. Zato Thommas Hammarberg nadalje od samih vlad držav članic Evropske Unije, med katerimi blesti tudi domača skoraj že do konca rekonstruirana ministrska garnitura premierja Janeza Janše, zahteva da morajo bolj prepričljivo dokazati, da so pripravljene zaščititi svobodo medijev ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, kajti da dandanes tudi v Evropi novinarjem grozi zapor, ali so celo zaprti samo zato, ker opravljajo svoje delo.
Kako od besed k dejanjem za zaščito medijske svobode na domačih tleh pristopa aktualna vlada, katere labodji spev bo predsedovanje celotni Evropski Uniji prihodnje leto, pa je samo od sebe še kako razvidno iz dveh stvari. Prvič javnega pisma novinarja večera Blaža Zgage, v katerem evropsko javnost in politične ter druge institucije Evropske unije obvešča o zaskrbljujočih trendih upadanja ravni medijske svobode na Slovenskem od zadnjih parlamentarnih volitev naprej. V njem je povsem odkrito govora o povsem odkriti cenzuri, samocenzuri in zaradi političnih in kapitalskih navezav s centri moči, ki obvladujejo domačo medijsko krajino, narekovanemu provladnemu poročanju.
Kljub temu pa da je uradna oblast pismo Blaža Zgage kar se da gladko spregledala, zgolj obrobne omembe pa je bilo deležno tudi v večini domačih medijskih trobil po sili razmer predvsem državotvornega diskurza, pa apel k pozornemu spremljanju trendov in konkretnih dogodkov, ki dokazujejo upadanja ravni medijske svobode na Slovenskem, še kako odmeva znotraj meja širše evropske domovine. Na sama prva prav opozorila predsedniku vlade Janezu Janši, da naj le preneha s pritiskanjem in vmešavanjem v medije, sicer še čakamo in ni še prav niti jasno, ali jih bomo tudi dejansko dočakali.
Toda kako trenutno-začasna slovenska vlada Janeza Janše razume in izvaja konkretna dejanja v podporo medijem, je moč razbrati iz sledečega dogodka. V Ljubljani se namreč danes v organizaciji in ob finančni podpori ministrstva za obrambo začenja 28. kongres Evropskega združenja vojaškega tiska, ki letos praznuje šele 30. obletnico delovanja, domači predstavniki vojaških občil pa so njegovi člani šele od leta 1999. Toda pazite gre zgolj za združenje vojaških občil, torej združenja medijev, v katere se v zadnjem času razvoja informacijskih in multimedijskih tehnologij vključujejo tudi predstavniki elektronskih medijev, avdio in video produkcije, vojaške publicistike ter pazi - predstavniki vojaških in civilnih služb za odnose z javnostmi v obrambnih sistemih.
To pa ob dejstvu, da bo osrednja rdeča nit 28. kongresa Evropskega združenja vojaškega tiska seznanitev z delovanjem slovenskega obrambnega sistema in sistema zaščite ter reševanja in razvojem ter dejavnostmi Slovenske vojske nasploh, pomeni, da pri vojaških občilih vendarle ne moremo govoriti o medijih v pravem pomenu besede. Niti ene od spornih potez domačega obrambnega ministrstva pri nabavi vojaške opreme ali reorganizacije slovenske vojske nasploh ni razkrilo kako domače vojaško občilo. Nadalje je jasno, za kaj pravzaprav v primeru vojaškega tiska gre, če so sploh lahko člani resornega združenja v vojaških občilih delujočih tudi vojaški in civilni predstavniki za stike z javnostjo v obrambnih sistemih.
To tako seveda še zdaleč niso mediji, na čigar kratenje temeljnih pravic do nemotenega dela, torej svobodnega poročanja in izražanja mnenj v danes objavljenem stališču opozarja komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg. Vojaška občila so namreč v prvi vrsti propagandna glasila za upravičevanje ogromnih javnih sredstev, ki jih požrejo vojaški kadri in tehnika, še vedno izraz predvsem simbolne moči političnih voditeljev. In do te je seveda še kako šibek tudi prvi poosamosvojitveni obrambni minister in aktualni premier Janez Janša. Kar pa v bistvu tudi pomeni, da bomo na jasno medijsko politiko, ki naj temelji na načelu svobode izražanja, katero zahteva komisar za človekove pravice Sveta Evrope, na Slovenskem pač še nekoliko počakali.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z grožnjami novinarjem na svobodnih evropskih, slovenskih ali pač metelkovskih tleh v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>