Ponedeljek, 15. 10. 2007
Bozji_dar
Francoski elektronski producent Vitalic, ki je pred leti v svet plesno obnorelih množic lansiral svoj labodji spev, album OK Cowboy, je takrat poskrbel za enega izmed prelomnih plesno-godbenih trenutkov. Ultimativni hit My Friend Dario je ob boku še starejše klubske uspešnice La Rock 01 dobesedno pometal z oboževalci širom sveta. Spoj nabritih plesnih ritmov in sintetiziranih kitarsko našponanih zvokov je pomenil tisto udarno mešanico, ki je malodane zasvojevala. Eksplozivnost njegove glasbe je v nevaren plesni vrtinec povlekla marsikaterega nejevernega Tomaža. Vitalica in njegovega kavboja so poslušali tudi rokerji...
Vitalic je pravzaprav en hecen tič. Človek mnogih domovin in razvejanega koreninskega sistema se je z glasbo pričel ukvarjati tam nekje sredi devetdesetih, ko je izdal svoja prva dva singla. Za njegovo nadaljnjo kariero je bila odločilnega pomena seznanitev z bodočim prijateljem Hackerjem. Ta je s pomočjo svojih dobrih zvez pri nemškem glasbeniku in založniku DJ Hellu uspel izboriti izdajo Vitalicovega prvega EP-ja Poney. V letu 2001 je skladba z njega La Rock 01 postala malodane klubska himna vseh evropskih plesnih prizorišč. S takšno popotnico je dolga štiri leta kasneje lansiral svoj dolgometražni prvenec in z njim povzročil pravi vihar. Dolga odsotnost Vitalicu ni kaj prida škodila – vrnil se je boljši kot kdajkoli prej.
Izgleda, da ima Vitalic rad dolge ustvarjalne pavze, saj si je za svoj novi album, ki je pred kratkim izšel pri elektronski podzaložbi belgijskega PIASA, Different, zopet vzel pošteni dve leti. In to sploh ne za povsem nov material, ampak za živo ploščo, ki prinaša že znane Vitalicove skladbe. Resda v živi izvedbi, a vendarle. Oboževalci bodo bržkone več kot veseli tistih nekaj novih skladb, ki jih je moč najti na albumu V Live.
Ploščo V Live osebno dojemam kot smel poskus založbe Different, ki je tovrstni live-set izdala kot povsem zaresno ploščo. Takšnih in podobnih poskusov je na medmrežju najti na tone in marsikateri konzument živih setov bo znal povedati, da le redkokateri od njih postreže s kakršnimkoli presežkom. Material za ploščo V Live je bil posnet na živem avdiovizuelnem performansu, ki ga je Vitalic lanskega oktobra uprizoril v bruseljskem koncertnem prizorišču Ancienne Belgique. To je prostor v katerem se mdr. odvija tudi med sladokusci cenjen in poznan festival Domino, ki vsako leto radovedni publiki predstavlja nove, nekonvencionalne glasbe. Njegov z videoposnetki obogaten scenski nastop je moral biti zagotovo prava poslastica in žur par excellence, kar se več kot očitno sliši tudi iz pričujočega posnetka. V dobi vsemogočne digitalne studijske manipulacije je zanimiv podatek, da gre za ne-editirano, verno kopijo originalnega Vitalicovega seta, ki je brez kakršnekoli post-produkcije našel svoje mesto na plošči V Live. Občutek prostora in ljudi v njem doda njegovi nabriti godbi še tisto piko na i, ki bi jo nekateri v tovrstni glasbi sicer pogrešali.
Vitalic svoje skladbe tretira kot vroče maslo. Jih gnete, pasira, razteguje in stiska, jim dodaja ali odvzema plasti na mestih, kjer bi to najmanj pričakovali. Poslušalcu se kaže v luči dobrega manipulatorja, ki zna dvigovati temperaturo in v divjem ritmu voditi zabavo. Tisti, ki so dobro seznanjeni z glasbo na albumu OK Cowboy bodo nemara prijetno presenečeni nad to ugotovitvijo. Še bolj pa bodo zadovoljni z osmimi povsem novimi kompozicijami, ki so bile menda posebej pripravljene za ta nastop. Prelomnih sprememb v glasbenem izrazu ne gre pričakovati, saj se je Vitalic očitno dobro našel v prepoznavni formi svojih skladb in ne čuti potrebe po resnejših inovacijah. Glavna prednost njegovih hedonističnih utrinkov pa je gotovo uživaštvo, ki prav buhti iz vseh njegovih kreacij.
V naslednji uri se torej selimo v uživaško atmosfero vroče dvorane Ancienne Belgique ter v nedrje Vitalicove muze, ki podira vse pred seboj.
Komentarji
komentiraj >>