Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 18. 10. ´07 ob 19.00 (ponovitev 25. 10. ´07 ob 10.00) WOLFBRIGADE: Pray To The World (Unrest, 2007) (2828 bralcev)
Četrtek, 18. 10. 2007
Goc



Wolfbrigade: Pray To The World

Povratniški album enega izmed najbolj udarnih štokholmskih crust bandov je rahlo razočaranje za vse, ki smo pričakovali, da bodo ponudili svojo najboljšo ploščo ali vsaj potrdili standarde prejšnjih dveh albumov »In Darkness You Feel No Regrets« in »D-beat Odessey«. Gre za skupino Wolfbrigade in njihov letošnji album »Pray To The World«. Wolfbrigade so na novem albumu sicer obdržali temeljni okvir temačnega drvečega hardkor-punka z nekaj metalskih utrinkov, pri čemer so poudarjene basovske linije in grobi vokal. Ampak, v komadih ni več te ostrine, niti te energije, ki so jo imeli Wolfbrigade, ne glede na moč vaših zvočnikov in ojačevalcev. (v celoti!)
* Povratniški album enega izmed najbolj udarnih štokholmskih crust bandov je rahlo razočaranje za vse, ki smo pričakovali, da bodo ponudili svojo najboljšo ploščo ali vsaj potrdili standarde prejšnjih dveh albumov »In Darkness You Feel No Regrets« in »D-beat Odessey«. Gre za skupino Wolfbrigade in njihov letošnji album »Pray To The World«, s katere smo ravnokar poslušali uvodni instrumental Pray. Kljub napovedim na njihovi spletni strani, da bo nova plošča na sledi albumov iz druge polovice 90ih let - »Lycantro punk« in »All Day Hell« - smo dobili le bledo senco dosedanjega početja Wolfbrigade, skupine, na katero je prisegala vsaj polovica svetovne scene spremljevalcev crust punka. Ravno zaradi tolikšne priljubljenosti bodo imeli še veliko kredita, vsaj do naslednje plošče, čeprav menda niti povratniški koncerti niso več šus.

Prepričan sem, da so Wolfbrigade padli v lastno past. Potem, ko jih je pred tremi leti zapustil basist, so se odločili, da ne bodo več igrali pod istim imenom. K bandu je pristopil novi basist in so zagnali skupino Today's Overdose, ki je bila bolj na sledi skupine Motorhead in v predalčku punk'n'rolla, kot pa nadaljevanje hrustljavega punka Wolfbrigade. Today's Overdose so v treh letih objavili sedem inčni ep in napovedali album, ampak je bil zunanji pritisk, da bi ekipa nadaljevala kot Wolfbrigade zelo močan zato so na veliko veselje vseh privržencev v začetku letošnjega leta napovedali vrnitev Wolfbrigade.

Nekaj let preigravanja d-beat ritmov v punk'n'roll slogu je očitno pustilo preveč sledi, da ne rečem, da je pripeljalo do sproščanja, zato so novi Wolfbrigade bolj podobni Today's Overdose. To je past, ki sem jo maloprej omenil, zasledil pa sem jo tudi pri novem albumu britanskih anarhopunkerjev Subhumans. Tudi oni na novi plošči zvenijo bolj kot Citizen fish oziroma band, v katerem ska-punk preigravajo člani Subhumans. Seveda to ni nujno slabo, ampak ne izpolnjuje pričakovanj, ki jih imamo do določenih bandov in njihovih dosežkov v določenih žanrih.

Wolfbrigade so na novem albumu »Pray To The World« sicer obdržali temeljni okvir temačnega drvečega hardkor-punka z nekaj metalskih utrinkov, pri čemer so poudarjene basovske linije in grobi vokal. Ampak v komadih ni več te ostrine, niti te energije, ki so jo imeli Wolfbrigade ne glede na moč vaših zvočnikov in ojačevalcev. Žal ni čutiti več niti emocij, ki so jih imeli in spet lahko obudimo stereotipe o hladnih Skandinavcih.

Dobili smo enolično in mehansko odigrano ploščo, brez veliko momentov, ki bi navdušili, tako kot je to bilo na prejšnjih ploščah. Gre za povprečni punk rock, ki le v redkih utrinkih spomni na resnične zmogljivosti, domišljijo in udarnost skupine Wolfbrigade. Celo v besedilih jim zmanjkuje navdiha, ker se vse vrti v temi in strahovih, o katerih smo že slišali na njihovih prejšnjih ploščah.

»Pray To The World« bo morda bolj zadovoljila nekakšen trend, ki spremlja glasbeno crust sceno, na kateri je vse več punk'n'roll bandov, od kanadskih Born Dead Icons in ameriških Blackout prek japonskih Clash Dogs do štokholmskih Imperial Leather, čigar sedanji člani so nekoč preigravali bolj temačne in težke kompozicije. Seveda, svet ne bo propadel zaradi tega in ob tem ne bo treba moliti, ker je še veliko bandov, ki so pobrali najboljše od starejših Wolfbrigade, oziroma Wolfpack, kakor so se imenovali v 90ih let.

LP ploščo je za Evropo objavila italijanska založba Agipunk, za ZDA pa založba Unrest. Obe izdaji se razlikujeta le po enem komadu, ki je posnet posebej za vsako izmed teh dveh izdaj. CD ki ga bomo poslušali pa bo vseboval oba komada, objavljen je za japonsko MCR Company.

pripravil Goran Ivanovič- Goc



Komentarji
komentiraj >>