Četrtek, 25. 10. 2007
primozv
Najdaljšo diskografsko pavzo Radiohead prekinjajo v velikem slogu in hkrati odstopajo od koncepta, po katerem so nastale njihove najboljše zadnje štiri plošče. Rezultat je ob tem, da se mi v glavi še vedno vrti lanskoletna solo plošča Thoma Yorka, popolno presenečenje. Če so se v preteklosti njihovi založniki praskali po glavi, misleč "fantje, plošča je že kul, a kje so singli?", sedaj te "težave" ni več. Pod A - ker je plošča precej manj konceptualna in na nek način bolj zbirka pesmi kot takih ter pod B - ker so Radiohead bogokletno prelomili vse založniške dogme in tako svojo sedmo ploščo v samozaložbi izdali na spletu. (v celoti!)
Dosedanje delovanje britanske zasedbe Radiohead, bi z eno besedo najlažje opisali kot edinstveno. Če jih postavimo ob bok sodobnikov, pa tudi v zgodovini glasbe nasploh, ni veliko izvajalcev, ki bi z vsako izdano ploščo stopili korak, dva ali celo tri naprej. In to brez izjeme ponovili kar šestkrat. Če bi za njihovi prvi dve plošči še lahko rekli, da sta nastali v ohlapnih okvirih tedaj močno aktualnega brit-popa, je že naslednja plošča Radiohead izstrelila v povsem nove tirnice. Plošča OK Computer, od izida katere mineva že celih deset let, je bila v vseh pogledih tako dovršena, da jo danes brez težav uvrščamo med najbolj vplivne plošče preteklega desetletja. Sledile so še tri plošče, vse radikalno drugačne od predhodnic, a kar je najbolj pomembno, na vseh teh ploščah so Radiohead obdržali bolj kot ne enak, torej izredno visok nivo kvalitete. Radiohead pač inovativnosti niso nikoli videli kot same po sebi zveličavne, temveč zgolj kot sredstvo oziroma izziv, kako preseči samega sebe.
Z zadnjo ploščo Hail to the Thief iz leta 2003 so Radiohead izpolnili svojo »six records contract« z založbo EMI ter prvič po začetku delovanja ostali sami, brez vseh obveznosti in pritiskov od zunaj. Ta vakuum, ki so se ga na nek način razveselili, je hkrati, kot pravijo sami, na njih deloval precej grozljivo. Nato so se obrnili proč od javnosti, vsak k svoji družini ter, sicer ne prvič, zasejali seme dvoma o tem, če bo skupina sploh še nadaljevala z delom. Ta dvom je ponovno narasel lansko poletje, ko je frontman benda Thom Yorke izdal svojo prvo samostojno ploščo.
Ko se je pojavila novica o tem, da po štirih letih premora prihaja nova plošča Radiohead, si niti pod razno nisem znal predstavljati kako naj bi zvenela. Drugače povedano, kakorkoli bi že zvenela, bi to bilo presenečenje. Če so Radiohead na zadnji plošči Hail to the Thief nakazali obrat v bolj kitarske vode, je Yorkova solo plošča, tako zvokovno, kot tudi glede na način kako je nastala, predstavljala popoln odklon od tega trenda. No nocoj obravnavana plošča In Rainbows ne sledi nobenemu racionalno razumljivemu razvojnemu trendu Radiohead. Drugače povedano, bi jo kar se forme tiče lahko postavili na skorajda poljubno točko v zadnjih desetih letih delovanja Radiohead, po drugi strani pa tudi na poljubno točko v recimo naslednjih desetih letih. Oziroma, če bi izšla čez denimo pet let bi še vedno zvenela enako brezčasno, ne glede na to ali bi Radiohead v vmesnem času izdali še kakšno ploščo ali ne.
Na plošči In Rainbows se Radiohead spuščajo v popolne kitarske nojserjade ter takoj zatem odplavajo v miren elektro-akustični minimalizem. Sicer je In Rainbows najbolj kitarsko obarvana plošča v post OK Computer-jevskem obdobju skupine. Drug prelom s »tradicijo« je sama tematika plošče. Če sta bili tako Hail to the Thief kot tudi The Eraser politčno angažirana, je In Rainbows precej bolj osebna. "I don't want to be your friend, I just want to be your lover« pravi Thom v komadu House of Cards. Po drugi strani se v komadu Nude prelevi v paranoičnega androida, ki mu lahko vsak hip raznese glavo. In zato nosi volneno kapo. Optimist.
Sicer nisem poslušal plošče s štoparico v roki, a si kljub temu upam trditi, da je In Rainbows, daleč najbolj vokalna plošča Radiohead in deloma tudi zaradi tega, do naključnega poslušalca najbolj "user friendly" plošča Radiohead. Če k temu dodamo še revolucionaren način distribucije plošče (za vse ki ne veste, ploščo lahko za poljubno vsoto kupite na www.inrainbows.com) se za »komercialni« uspeh plošče ni bati.
Komentarji
komentiraj >>