Sobota, 3. 11. 2007
Bogdan B
Zbirka Ethiopiques, ki zdaj seže že čez 20 izdaj, je prav gotovo ena najbolj cenjenih glasbenih izdaj v glasbenem svetu. Je neke vrste fetiš glasbenih sladokuscev zadnjega desetletja, ki presega profesionalno ali ljubiteljsko zanimanje za stare in nove muzike prvega, drugega ali tretjega sveta. Etiopska godba je v vseh svojih značilnostih magična, je blizu glasbenikom in poslušalcem najrazličnejših obzorij ali preprosteje: etiopska glasba je namenjena glasbenim zanesenjakom, ki cenijo le eno in to je dobra muzika ne glede na žanrsko ali geografsko poreklo. Tako ne čudi, da so lastniki celotne ali večine albumov te zbirke ljudje kot so Han Bennink, Ken Vandermark ali naši nocojšnji gostitelji – legendarna nizozemska zasedba The Ex. Medtem je izšla 14. izdaja serije Ethiopiques z naslovom Getatchew Mekuria – The Negus of Ethiopian Sax in sledilo je neizogibno. Povabilo na praznovanje 25-letnice The Ex v Amsterdamu, novembra 2004, kjer je Getatchew Mekuria premierno nastopil v Evropi kot gost ICP Orchestra ... (v celoti!)
* Zbirka Ethiopiques, ki zavzema do zdaj že več kot 20 izdaj, je prav gotovo ena najbolj cenjenih glasbenih izdaj v glasbenem svetu. Je neke vrste fetiš glasbenih sladokuscev zadnjega desetletja, ki presega profesionalno ali ljubiteljsko zanimanje za stare in nove muzike prvega, drugega ali tretjega sveta. Etiopska godba je v vseh svojih značilnostih magična, blizu je glasbenikom in poslušalcem najrazličnejših obzorij ali preprosteje: etiopska glasba je namenjena glasbenim zanesenjakom, ki cenijo le eno in to je dobra muzika ne glede na žanrsko ali geografsko poreklo. Tako ne čudi, da so lastniki vseh ali večine albumov te zbirke ljudje, kot so Han Bennink, Ken Vandermark ali naši nocojšnji gostitelji – legendarna nizozemska zasedba The Ex, ki se je ves čas svoje 28-letne zgodovine spogledovala in tudi udejanjala muzike, ki so šle čez žanre, jih oplojevala in jih prenašala v zavedanje vedno novim generacijam.
Tako smo se že leta 1991 lahko navduševali nad izjemnim albumom Scrabbling At The Lock, ki so ga The Ex posneli in igrali v živo po vsem svetu s pokojnim newyorškim čelistom Tomom Coro. Album je odpiral obzorja, ponujal možnosti sprege rocka, svobodne improvizacije in tradicionalnih godb in je še danes nadvse aktualen. 15 let kasneje The Ex ponovijo vajo in z odkrivanjem etiopske glasbene dediščine odkrivajo v sebi novo ljubezen. Najprej se je lotila Terrieja Exa, kitarista, ki je s Hanom Benninkom obiskal Etiopijo leta 2002 in se tja vrnil dve leti kasneje še z bendom. Medtem je izšla 14. izdaja serije Ethiopiques z naslovom Getatchew Mekuria – The Negus of Ethiopian Sax in sledilo je neizogibno. Povabilo na praznovanje 25-letnice The Ex v Amsterdamu novembra 2004, kjer je Getatchew Mekuria premierno nastopil v Evropi kot gost ICP Orchestra. Sledila je še koncertna turneja z The Ex in vse poti so vodile do studijsko-koncertnega albuma, ki je izšel lanskega decembra.
Mekuria je legendarni etiopski glasbenik, rojen leta 1928, ki je v svoji karieri igral z vsemi pomembnejšimi etiopskimi pevci in glasbeniki, ki so tvorili zlato obdobje etiopske muzike šestdesetih in sedemdesetih let. Ob spremljanju izdaj serije Ethiopiques smo mnogokrat govorili o posebnostih etiopske godbe tistih let, ki je od vseh afro godb najbolj korespondirala z ameriškim soulom, tako v načinu petja kot glasbeni spremljavi. In saksofonisti so bili njen nepogrešljiv del. A vse do 14. izdaje zbirke, ki je ponatis Mekurijevega lpja iz leta 1972, ni bilo mogoče popolnoma razbrati, s kakšnim velikanom imamo pravzaprav opravka. Ob poslušanju njegovega huronskega igranja, v katerega vpleta nežne soulovske zvoke, asociacije iz jazzovske zgodovine kar vrejo na dan, a največkrat se ustavijo pri Albertu Aylerju.
Na albumu Moa Anbessa, za katerega je Mekuria izbral 11 komadov, slišimo njegov saksofon, okrog katerega so četverica The Ex in pet povabljenih pihalcev ter trobilcev napletli exovsko rockovsko udarnost z značilnimi in prepoznavnimi rifi, številne odlične improvizacije ali pa le spremljavo, ki je nadgrajevala značilne etiopske ritme in melodije. Le-te smo že večkrat slišali, a tokrat zvenijo sveže, kot bi bile ponovno rojene, včasih celo z dodanimi novimi besedili. Album je udaren, a hkrati melanholičen, je etno etiopski, a hkrati jazzovski. Je nostalgičen in hkrati presneto današnji. Je magičen kot celotna zbirka Ethiopiques in zato postaja njen neformalni del. Prinaša ravno to, česar zbirka Ethiopiques ni mogla ponuditi. In kar je najvažnejše: projekt je prerasel v priložnostni bend in bo to ostal, dokler bo gospod Mekuria zmogel potovanja. Če bo vse po sreči, naslednje leto tudi v Slovenijo.
Moa Anbessa vsebuje več kot uro muzike, zato bomo danes izpustili njegov osrednji del s tremi komadi, zavrteli pa bomo preostalih osem – prve štiri in zadnje štiri. Album je bil posnet aprila lani v studiu na Nizozemskem in na koncertih v Franciji. Vsebuje tudi lično in informativno knjižico, predvsem o Getatchewu Mekuriji s številnimi starimi in novimi fotografijami. Pred nami je torej glasbeni dokument, ki mu ni treba prerokovati bodočnosti. Že ob prvem poslušanju je namreč jasno, da so The Ex še enkrat globoko posegli v tok glasbene zgodovine. Svet se namreč ob poslušanju Moa Anbesse ustavi.
pripravil Bogdan Benigar
Komentarji
komentiraj >>