V Kultivatorju smo predstavili več različnih pogledov na zadnjo politično krizo v Bosni in Hercegovini, ki jo je sprožila napovedana policijska reforma in nasplošno napovedane reforme visokega predstavnika mednarodne skupnosti Miroslava Lajčaka. Kultivator lahko preberete in poslušate s klikom na ti dve puščici spodaj.
Reforma policije Bosne in Hercegovine se kot pogoj za začetek pogajanj o stabilizaciji in pridruževanju Evropski uniji vleče že dalj časa, v zadnjem času pa se nasprotovanja med entitetami o tej temi stopnjujejo. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni, Slovak Miroslav Lajčak, v bistvu edini gazda v tej državi, ki lahko odstavlja najvišje funkcionarje, prepoveduje stranke, sprejema zakone in tako dalje, je napovedal spremenjeno delovanje državnih inštitucij, da bi, kot pravi sam, lahko delovale bolje. Lajčak je namreč mnenja, da bi morale biti razmere v Bosni danes veliko boljše in to namerava zagotoviti z napovedanimi reformami.
Napovedanim reformam so se najbolj uprli predstavniki Republike srbske in posledično tudi Srbi v Bosni, saj menijo, da predstavljajo kršitev Daytonskega sporazuma in so uperjene proti njim kot enemu izmed treh konstitutivnih narodov. Prišlo je celo do množičnih protestov Srbov v Banja Luki, kar jasno kaže, da je mobilizacija prebivalcev Bosne razmeroma lahka. Nacionalistično obarvane srbske politične sile ustvarjajo in izkoriščajo krizo za lastno konsolidacijo, medtem ko so naprednejše srbske stranke tako v Republiki srbski kot v Srbiji nasprotnega mnenja in za krizo odkrito obtožujejo srbskega premierja Koštunico in premierja Republike srbske Milorada Dodika. Kriza je tako včeraj privedla tudi do odstopa predsednika sveta ministrov Nikole Špirića, predstavnika Srbov v tem svetu. Skratka, od vojne paranoični ljudje, lahko vidijo trenutno dogajanje kot najhujšo krizo po koncu krvavih dogodkov leta 1995.
Za začetek poslušajmo izjavo organizatorja protestov v Banja Luki, Branislava Dukića, ki nam je na vprašanje o namenu le-teh najprej razgrnil celoten spekter nacionalističnega razmišljanja Srbov v Bosni:
Tako smo šele bolj na koncu prišli do samega bistva in to je, da je srbsko prebivalstvo v večini dejansko popolnoma indiferentno do Bosne in Hercegovine kot skupne države treh različnih narodov:
Sicer pa mora biti uradna politika Republike Srbske, ki je v obliki vladajoče stranke Zveze neodvisnih socialnih demokratov SNSD premiera Milorada Dodika nedvomno prav tako nacionalistična, kljub vsemu pripravljena na nekakšne kompromise. Kompromisi so posledica pragmatizma, ki ga v precejšnji meri vodi predvsem želja po ohranitvi lastnih foteljev. Tako poslušajmo izjavo Đorđa Latinovića, svetovalca člana predsedništva Nebojše Radmanovića iz SNSD-ja, ki je veliko bolj diplomatska:
Nekaj o pomenu in poteku procesa reforme policije ter o nedavno podpisani Mostarski deklaraciji šestih vodilnih parlamentarnih strank v Bosni in Hercegovini pa nam je razložil Mirza Huskić, urednik deska informativnega programa na Federalni televiziji iz Sarajeva:
Huskić je komentiral tudi omenjene proteste Srbov v Banja Luki proti reformam političnih institucij s strani visokega predstavnika mednarodne skupnosti:
O problemih reforme policije, ustvarjanju politične napetosti in ponovnem naraščanju nacionalističnih teženj s strani Bosanskih Srbov, ki je spodbujano iz Beograda, je spregovoril tudi novinar črnogorskega tednika Monitor Šeki Radončić:
Vendar se ne da posploševati in trditi, da so srbske politične sile enotne v nasprotovanju Lajčakovim napovedanim reformam. Drugačno mnenje od predstavnikov Bosanskih Srbov in srbskega premierja Koštunice ima Nikola Samardžić, član predsedstva srbske Liberalno-demokratske partije. Za Radio Študent je povedal, kaj si misli o policijski reformi:
Za konec poslušajmo še nekakšen povzetek problematike reforme policije v Bosni in Hercegovini s strani Mirze Huskića, ki je naštel tudi razloge za nasprotovanje nekaterih političnih elit, obremenjenih z njihovo preteklostjo:
Naknadno, po oddaji, pa smo dobili še izjavo iz urada visokega predstavnika Združenih narodov v Bosni in Hercegovini. Aktualno politično krizo v državi je za naš radio komentiral Frane Marojević, direktor komunikacijskega urada visokega predstavnika:
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno
Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem
Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007
Zeitgeist ekipe APR z naslovom "predsedniške volitve - prvi krog"
Terminal: z naslovom :"LIBERALI VS. NARODNJAKI, MILIJONTIČ" izpod prstov Iva Podržaja
Drogerija: z naslovom: "ibogain" izpod prstov Jankoviča
APR intervju I z naslovom "štirje ločeni intervjuji in poglobljena analiza o Kosovski problematiki, ki jo je pripravil Boris - vse v zvočni obliki!! "
(tudi) vredno ogleda:
Kultivator z naslovom "Enotni ali enoumni v zmagi? " izpod prstov ekipe "sunitski trikotnik smrti"
APR Intervju: Vladimir Vodusek
Komentarji
komentiraj >>