... Peres je prvič nagovoril parlament muslimanske države...
... Mednarodni denarni sklad bo najverjetneje odpisal dolg Liberiji ...
... predčasne parlamentarne volitve potekajo na Danskem ...
... Janša zaradi rezultata nedeljskih volitev ne izključuje niti odstopa vlade ...
NAPOVEDNIK
Zvezna administracija ZDA je pogosto tarča obtožb, češ da prikriva informacije o svojem delovanju in raznih dogodkih na njenih in tujih tleh. Tokrat, sicer ne prvič, se administracijo poziva, naj razkrije, kar ve o dogodkih v višavah. Bivši guverner Arizone Fife Symington je skupaj s še osemnajstimi piloti in uradniki v Washingtonu javno pozval vlado, naj ponovno odpre preiskavo o NLP-jih, ki jo je zaprla leta 1969.
Posamezniki iz devetnajsterice trdijo, da so na lastne oči videli NLP-je ali pa delovali v zveznih uradih, ki so obstoj teh pometali pod preprogo. Poziv sledi izjavi demokratskega predsedniškega kandidata Dennisa Kucinicha, ki ja na zadnjih predsedniških soočenjih dejal, da je v preteklosti videl NLP, kot sta nekdaj to izjavila tudi bivša predsednika Carter in Reagan. Je pa zanimivo, da v raziskovanjih neznanega šteje tudi glas Perzijca. Ta trdi, da je leta 1976 neuspešno skušal sestreliti NLP.
In če se bivši guverner ukvarja s tistim, kar naj bi se nahajalo v našem zračnem prostoru, sedanjega republikanskega guvernerja Georgie Sonnyja Perdueja skrbi predvsem to, česar trenutno nimajo v zračnem prostoru - dežja. Sicer nič novega za Ameriko, a vendar Perdue, kot da bi si nadel škofovsko pregrinjalo, poziva prebivalce izsušene države, da se njemu in kongresnikom Georgie pridružijo v molitvi za dež. Kaj več jim tudi ne preostane.
PROGRAM
Predčasne parlamentarne volitve imajo na Danskem, pričakuje pa se zelo tesen izid, pri čemer rahlo vodi sedanja desnosredinska koalicija pod premierom Andersom Rasmussenom. Perverzijo demokracije pa kaže razlog, zakaj so bile razpisane predčasne volitve. Rasmussen je volitve namreč razpisal zato, da bi izkoristil široko podporo, ki mu jo izkazujejo javnomnenjske raziskave zaradi ugodnega ekonomskega stanja države. Torej, zakaj bi čakal še eno leto in tvegal poraz, če mu sedaj kaže dobro in si lahko podaljša mandat, vendar zna biti zaradi tega oportunizma tudi kaznovan.
V Turčiji sta se na tripartitnih pogovorih, ki temeljijo predvsem na ekonomskih vprašanjih, sestala predsednika Shimon Peres in Mahmoud Abbas. Prvič je izraelski predsednik nagovoril parlament muslimanske države, kljub močnejši zasedbi klerikalcev v le-tem in v preteklosti izraženih strahov do pretirano muslimanskih pogledov, pred meseci izvoljenega predsednika Abdullaha Gula. Zgodovinski trenutek nadaljuje farso o vse bližjem razrešenju palestinsko-izraelskega vprašanja, posebej v luči tega, da se po sedmih letih – v katerih se je spremenilo bore malo – še ta mesec znova pričnejo mirovna pogajanja med sprtima stranema v Annapolisu pod okriljem ZDA. Več o dogajanju v Združenih državah Amerike pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček.
Medtem ko so indijsko-ameriški pogovori o energetskih vprašanjih splavali po vodi, postajajo topli odnosi med Rusijo in Indijo še toplejši. Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Manmohan Singh sta se osredotočila na sodelovanje v vojaško-tehnološki in nuklearni sferi. Tako bodo poleg nuklearke, ki jo že gradijo, Rusi v Indiji zgradili še štiri nuklearne reaktorje, skupno bodo procesirali tudi novo vojaško-transportno letalo in morda celo naskočili Luno. Še naprej pa Indija ostaja največji kupec ruskih lovskih letal in je v ta namen Moskva dala ponudbo Delfiju še za dodatnih 120 lovcev.
Mednarodni denarni sklad bo najverjetneje odpisal dolg Liberije tej mednarodni instituciji. Sicer znaša zunanji dolg Liberije 4,5 milijarde dolarjev in je večinoma posledica 14-letne državljanske vojne, ki je poleg 270.000 mrtvih ljudi za seboj pustila tudi razsulo gospodarstvo. Za odpis dolga je sicer pred kratkim v Washingtonu lobirala tudi liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf. Kaj bo morala narediti Liberiji v zameno za odpis dolga, še ni jasno, zagotovo pa ji dolga ne bodo odpisali zaradi dobrohotnosti, saj špekulirajo, da bi se morda liberijsko gospodarstvo po odpisu dolga lažje pobralo in bi bila ta afriška država potem sposobna povrniti dolg drugim zahodnim državam.
Premier Janez Janša, ki se je za časa volitev potikal po Kitajskem, je komentiral izid predsedniških volitev kot zaskrbljujočega: "Rezultati nedeljskih glasovanj so slabi, razmere, ki so privedle do njih, pa zaskrbljujoče, saj se je predvolilna kampanja v veliki meri usmerila v obračun z vlado. Odprte so vse možnosti, vključno z odstopom vlade." Janša še pravi, da želi opozicija vlado očrniti pred predsedovanjem Evropski uniji, s tem pa ji otežuje delo. Jokavo izjavo premiera Janše je za Radio Študent komentiral vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik.
Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in odvetnik Rudi Vouk je zaradi nespoštovanja Avstrijske državne pogodbe pri dvojezični topografiji pred kratkim predlagal protest v obliki prehitre vožnje skozi naselja, ki bi morala imeti dvojezične table, a jih nimajo. Gre za staro finto, saj table niso ustavne in morajo predstavljati avtomatične omejitve hitrosti. Po samoovadbi jim mora policija poslati kazensko odločbo, o pritožbi na to odločbo pa mora odločati ustavno sodišče, ki pa je odredilo dvojezične table, ki jih Joerg Haider noče postaviti. Haider je zaradi tega zahteval, da odvetniška zbornica Koroške sproži postopek za odvzem licence Vouku, a ga je zbornica njegovo zahtevo zavrnila. Zadevo nam je komentiral predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc.
OFF sta pripravila Matej in Urh, sledi pa Borisov komentar z naslovom »Praznik anti-demokracije«.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje
Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim
Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala z nedeljskim zavarovalniškim referendumom
Terminal Ivo Poderžaj o današnjem dolgčasu, predsedniški kampanji in bizarnosti Peterletovih podpornikov
Intervju Boris se je pogovarjal z direktorico valencijske podružnice španske nevladne organizacije "Španska komisija za pomoč beguncem Saro Verdú
Zeitgeist Boris se je v Studiu Radia Študent pogovarjal s predsedniškim kandidatom Danilom Türkom
kultivator Matej in Boris sta se ukvarjala s krizo v Bosni in Hercegovini
Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno
Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem
Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007
Komentarji
komentiraj >>