Res športno in na dveh nogah prenesti politični poraz je vrlina, za katero boste pravzaprav zaman iskali zglede v podalpski politiki. Kajti če je do sedaj za kronski primer slabega poraženca v domači politiki veljal prejšnji predsednik prejšnje vlade Anton Rop, katerega kisli izraz lica je zaznamoval naskok na oblast in sam rezultat zadnjih parlamentarnih volitev, s katerim se je začelo to obdobje po postanem dehteče nesproščenosti, izjave treh malodane ključnih mož sedanje koalicije, predsednika vlade Janeza Janše, predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, in predsednika Nove Slovenije ter še finančnega ministra Andreja Bajuka, da zaradi predsedniškega poraza Lojzeta Peterleta tudi odstop vlade še pred predsedovanjem Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta ni izključen, potrjujejo, da med temi in prejšnjimi akterji pri domačem oblastniškem koritu pravzaprav ni bistvene razlike.
Res športno in na dveh nogah prenesti politični poraz je vrlina, za katero boste pravzaprav zaman iskali zglede v podalpski politiki. Kajti če je do sedaj za kronski primer slabega poraženca v domači politiki veljal prejšnji predsednik prejšnje vlade Anton Rop, katerega kisli izraz lica je zaznamoval naskok na oblast in sam rezultat zadnjih parlamentarnih volitev, s katerim se je začelo to obdobje po postanem dehteče nesproščenosti, izjave treh malodane ključnih mož sedanje koalicije, predsednika vlade Janeza Janše, predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, in predsednika Nove Slovenije ter še finančnega ministra Andreja Bajuka, da zaradi predsedniškega poraza Lojzeta Peterleta tudi odstop vlade še pred predsedovanjem Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta ni izključen, potrjujejo, da med temi in prejšnjimi akterji pri domačem oblastniškem koritu pravzaprav ni bistvene razlike.
Tako je denimo predsednik vlade Janez Janša, ki je danes z naklonom britanski kraljici pričel prvi uradni obisk kakega slovenskega premierja v Veliki Britaniji, še včeraj kot prvovrstni primer v domovini kronično razpasle nezmožnosti športno prenašati politične poraze in kot prvovrstna politična pičkica ocenil, da so, navajam, rezultati predsedniških volitev slabi, razmere, ki pa so privedle do njih pa zaskrbljujoče. Zato da so odprte vse možnosti, vključno z odstopom vlade. Konec navedka.
Kot pravi oprodi sta nato v isti rog drug za drugim pihnila še predsednik Državnega zbora France Cukjati in finančni minister Andrej Bajuk. Cukjati tako povsem razume predsednika vlade in ministre, ker resno razmišljajo o odstopu, saj da se tako zaradi neprijaznih pogojev za delovanje in vodenje vlade v korist Slovenije ne da delati, ampak da je bolje iti v opozicijo. Z neprijaznimi pogoji sicer misli predvsem na brezskrbno širjenje laži, ki da sta se ga oprijela opozicija in peticija zoper cenzuro v slovenskih medijih, ki jo je podpisalo 570 slovenskih novinarjev. Da se v Sloveniji ne da normalno delati na tako zahtevnih projektih kot je predsedovanje Evropski Uniji, predvsem zaradi lažnih člankov v mednarodnem časopisju o stanju človekovih pravic in o manipulaciji medijev s strani vlade, pa je dodal finančni minister Andrej Bajuk.
Aktualna politična kasta na oblasti, se tako od poprejšnje, kaj bistveno res ne razlikuje. Odlikuje jo prav nezmožnost športnega prenašanja političnih porazov. Toda tudi pri vsem tem viku in kriku in samo-dodeljenemu statusu žrtve, ki ga uprizarjajo predsednik vlade in njegove najzvestejše politične oprode, gre za zavestno politično manipulacijo. Janez Janša je namreč mojster političnega ribarjenja v izrednih razmerah. Zato vloga žrtve in grožnje z zaenkrat še povsem neverjetnim odstopom nikakor niso naključna izbira. To je pravzaprav še zadnje, kar je v smislu političnega samo-preživetja preostalo tej politični kasti na oblasti.
Dejstvo sicer je, da nivo za lase privlečenih argumentov, s katerimi te dni javno nastopajo Janša, Cukjati in Bajuk, tu pravzaprav sploh ne igra bistvene vloge, saj ni namenjen racionalnega argumentiranja zmožnemu delu javnosti, pač pa predvsem zaslepljenim strankarskim ustrojem aktualne koalicije. Tako v vsej tej zgodbi kake omembe vredne vloge ne bo igralo dejstvo, da na katastrofalno stanje na področju stanja človekovih pravic in medijske svobode na Slovenskem opozarjajo tudi številna poročila bolj ali manj neodvisnih svetovnih organizacij, in da so pikro besedo ali dve aktualni oblasti na te temi namenili celo iz administracije Bele hiše.
Takisto je za domače notranjepolitične potrebe pravzaprav nepomembno, da te dni največji delež za kilav ugled domovine v svetu prispevajo prav vodilni akterji aktualne kaste na oblasti. Kajti kdo pa bo še lahko resni jemal Janeza Janšo, če pa po eni strani zaradi predsedniškega poraza njemu pravzaprav vsiljenega kandidata Lojzeta Peterleta, en dan razmišlja o odstopu, že naslednji dan pa se v Londonu s premierskim kolegom Gordonom Brownom v luči prihajajočega slovenskega predsedovanja pogovarja o evropskih nalogah in temah. Kaj prida pa k temu ne bo pomagalo niti razglašanje aktualne opozicije in 570 domačih novinarjev za dežurne lažnivce.
Če so namreč na kaj sploh pokazale te predsedniške volitve, to seveda ni to, da demokracija deluje, pač pa da je povprečnemu slovenskemu človeku vrh glave sovražnega govora in preštevanja drugo-svetovno-vojnih ali pač osamosvojiteljskih kosti, ki ga ob kriznih situacijah na plan redno potegne aktualna oblast. Da domače ljudstvo ne zanima revidiranje zgodovine, pač pa predvsem človeka vredno in dostojno življenje, bo sicer prav ta oblast lahko spoznala na velikih demonstracijah to soboto v Ljubljani.
Resnici na ljubo pa se pravzaprav res ni za bati, da bi Janeza Janšo kaj kmalu minilo prvo polovico naslednjega leta svetiti se v soju vseevropske pozornosti. Tudi domači politiki so namreč kar se le da samovšečna bitja. Toda ves ta vik in krik, ki ga uprizarjajo akterji aktualne oblasti, pravzaprav dokazuje zgolj to, da med slovenskimi politiki ni junakov, ki bi znali športno prenesti političen poraz. In še da pa se naposled mogoče tudi Janez Janša počasi zaveda, da evropska pozornost, ki je bo v prihodnji polovici leta deležen, nemara le ne bo zadostovala za ponovitev volilnega uspeha na parlamentarnih volitvah konec prihodnjega leta.
Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem s slovensko politiko slabih poražencev v zobeh prispeval Tomaž Z.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka
OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade
OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah
Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje
Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim
Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala z nedeljskim zavarovalniškim referendumom
Terminal Ivo Poderžaj o današnjem dolgčasu, predsedniški kampanji in bizarnosti Peterletovih podpornikov
Intervju Boris se je pogovarjal z direktorico valencijske podružnice španske nevladne organizacije "Španska komisija za pomoč beguncem Saro Verdú
Zeitgeist Boris se je v Studiu Radia Študent pogovarjal s predsedniškim kandidatom Danilom Türkom
kultivator Matej in Boris sta se ukvarjala s krizo v Bosni in Hercegovini
Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno
Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem
Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007
Komentarji
komentiraj >>