Poročilo iz predavanja Gorazda Kovačiča z naslovom „Totalitarizem in mi“, ki je potekalo znotraj ciklusa predavanj enajstega letnika Delavsko-punkerske univerze na temo Totalitarizem. Predavanje je bilo v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v klubu Gromka na Metelkovi.

Rdeča nit predavanja Gorazda Kovačiča je bila zgoščena obnova knjige Hannah Arendt z naslovom „Izvori Totalitarizma“. Na njeni podlagi je poskušal zarisati temeljna izhodišča za kritiko totalitarizma. Pri tem se je držal deskriptivne analize pojava nacizma in stalinizma, ki pravzaprav edina izmed različnih historičnih oblik vladanja zaslužita oznako totalitarizem. Nasprotno pa se italijanski fašizem, Francova Španija ali Titova Jugoslavija pri Hannah Arendt ne uvrščajo pod totalitarizem. Toda s tem se že zastavlja prvo temeljno vprašanje: kje je tista specifična vsebina koncepta totalitarizma, zaradi katere jo je smiselno uporabljati? Kajti ne smemo pozabiti, da sta tudi nacizem in stalinizem ne le dve poimenovanji, temveč dva načina delovanja oblasti. Problem je namreč v tem, da je predavatelj poskušal pokazati, kako s konceptom totalitarizma ohraniti kritično držo, ne da bi hkrati popustili desničarskemu ideologemu nereflektirane izenačitve obeh totalitarizmov.

Čeprav je bila v predavanju izpostavljena nujnost upoštevanja razlik med obema režimoma, je bila eksplicitno izpostavljena zgolj ena sama, a pomenljiva razlika. Nacizem je že pred vzponom na oblast naletel na enega izmed bistvenih predpogojev svojega razmaha - na dezintegracijo razredne družbe. Atomizirane in skrajno individualizirane posameznike je moral le še povezati v nacistično množico. Nasprotno pa je stalinski režim svojo drhal moral šele ustvariti. To pomeni, da je moral najprej pretrgati samorasle vezi med ljudmi. Vzpostavitvi komunistične identitete nujno predhodi negativna gesta revolucije. To nadalje pomeni, da je stalinizem moral svoje ljudstvo šele ustvariti, medtem ko ga je nacizem moral le očistiti sovražnih kultur in sovražnih ras.

To pa je že osnovna poteza, ki obe vladavini naredi za totalitarni. Gre za željo oblastnikov po spremembi človeške narave. Toda tudi tukaj je mogoče začrtati zelo jasno razliko, ki jo je Hannah Arendt očitno spregledala. Kajti čeprav je želja obeh režimskih oblasti ista, je umeščena v povsem drugačno strukturo.

Resnici na ljubo je treba reči, da je želja po spremembi narave človeka v čisti obliki prisotna samo pri stalinizmu, ki si je prizadeval ustvariti povsem novega človeka, človeka, ki bi ustrezal idealu na novo ustvarjene komunistične družbe. Nasprotno pa je nacizem utemeljen prav na konzervativnem momentu ohranjanja narave določenega tipa človeka in eliminiranju vseh ostalih. Šele na podlagi tega konzervativnega momenta je mogoče razumeti tendence po očiščenju vsega arijskega, torej po ureditvi sveta, ki ne bo dopuščal, da bi se arijska rasa in kultura okužili z drugo raso ali drugo kulturo.

Predavanje je torej pokazalo, da je temeljni problem projekta Hannah Arendt v tem, da se poteza, ki oba režima totalitarizma razlikuje, sprevrže v svoje nasprotje, torej v potezo, ki ju združuje. Ali koncept totalitarizma skozi ta preobrat ohrani svojo pertinentnost, pa je že drugo vprašanje in morda – upajmo - snov naslednjih predavanj.

Odpoved: poročilo je pripravil Ciril Oberstar, sledi mu Lanov Neuradni list.

Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Kultivator Urh in Boris V sta poglabljala politično krizo v državi

Terminal premierni Terminal Andreja Pavlišiča

Off priloga poročilo o okrogli mizi na temo šolskega zakona, ki so jo organizirali študentje teologije

Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka

OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade

OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah

Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje

Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala z nedeljskim zavarovalniškim referendumom

Terminal Ivo Poderžaj o današnjem dolgčasu, predsedniški kampanji in bizarnosti Peterletovih podpornikov

Intervju Boris se je pogovarjal z direktorico valencijske podružnice španske nevladne organizacije "Španska komisija za pomoč beguncem Saro Verdú

Zeitgeist Boris se je v Studiu Radia Študent pogovarjal s predsedniškim kandidatom Danilom Türkom

kultivator Matej in Boris sta se ukvarjala s krizo v Bosni in Hercegovini

Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno

Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem

Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007