Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
RIMA 281: TOMAS TRANSTRÖMER - 3. del (nedelja, 4. 11. 07, ob 19.50) (3074 bralcev)
Nedelja, 4. 11. 2007
petrak



Klikni za veliko sliko: Poslušajmo izsek večera s Tomasom Tranströmerjem na predvečer Vilenice v Jazz klubu Gajo v Ljubljani 4. septembra 2007.

Pri triindvajsetih je danes v svetu priznani švedski pesnik Tomas Tranströmer izdal pesniški prvenec z naslovom 17 pesmi. Njegova najbolj znana dela so: Skrivnosti na poti (1958), Napol dokončana nebesa (1962), Zveni in sledovi (1966), Vid v temi (1970), Steze (1973), Baltiki (1974). Leta 1996 se je Tranströmer po dolgem premoru vrnil z delom Gondola žalosti, leta 2004 pa je objavil znano delo z naslovom Največja skrivnost.

V slovensščino imamo prevedeno eno knjigo pesmi z naslovom Napol dokončana nebesa, ki obsega dve tretjini njegovega opusa. Založila jo je bila Študentska založba v knjižni zbirki Beletrina, prevod je delo Maje Caserman, spremno besedilo h knjigi pa je napisal Per Wästberg.
Tomas Tranströmer se je rodil leta 1931 v Stockholmu. Doštudiral je psihologijo. Delal je na univerzitetnem psihotehnološkem inštitutu in postal psiholog na zavodu za mladoletne prestopnike.

Pri triindvajsetih je izdal pesniški prvenec z naslovom 17 pesmi. Njegova najbolj znana dela so: Skrivnosti na poti (1958), Napol dokončana nebesa (1962), Zveni in sledovi (1966), Vid v temi (1970), Steze (1973), Baltiki (1974). Leta 1996 se je Tranströmer po dolgem premoru vrnil z delom Gondola žalosti, leta 2004 pa je objavil znano delo z naslovom Največja skrivnost.

Pesnik je Slovenijo letos obiskal tretjič. Prvič leta 1954, ko je kot študent potoval na vzhod. Drugič leta 1998, ko je izšla v Sloveniji doslej edina njegova knjiga, Napol dokončana nebesa, ki obsega dve tretjini njegovega opusa. Založila jo je bila Študentska založba v knjižni zbirki Beletrina, prevod je delo Maje Caserman, spremno besedilo h knjigi pa je napisal Per Wästberg.

Tedaj je ljubitelju Tranströmerjevih verzov, pesniku Alešu Štegru, Tomas Tranströmer na vprašanje, kaj si je najbolj zapomnil s prvega obiska Ljubljane, odgovoril tako, da mu je narisal ljubljanski grad. Pred 18-imi leti ga je namreč zadela kap, od tedaj veliki evropski pesnik ne govori in težko hodi. Strastno pa igra na klavir. In je zbiralec not za enoročno igranje. Še vedno se udeležuje literarnih branj in festivalov. Tako je tudi letos sprejel povabilo na Vilenico.

Na predvečer festivala je bil gost v Jazz klubu Gajo. Ker sam ne more brati, njegove pesmi v švedščini bere soproga Monica Tranströmer. Slovenske prevode pesmi, objavljenih v vileniškem zborniku, delo Sare Grbović ter Maje Caserman in Aleša Štegra, je prebral igralec Boris Ostan. Pesnik Tomas Tranströmer pa je zaigral na klavir in tako komuniciral s številnim občinstvom.


Aleš Šteger ga je označil za pesnika, ki vztraja na poziciji čistega pesnika. Tranströmerjevim delom opazno dajejo pečat lastne izkušnje. Prevedena so v 50 jezikov. Leta 1990 je prejel mednarodno nagrado mesta Neustadt za literaturo. Prejel je tudi več drugih nagrad, tudi te: Bonner Award za poezijo, Germany's Petrarch Prize, Bellman Prize, The Swedish Academy's Nordic Prize in August Prize. Leta 1997 pa je mesto Västeras ustanovilo Tranströmerjevo nagrado.


Poslušajmo izsek večera s Tomasom Tranströmerjem na predvečer Vilenice v Jazz klubu Gajo v Ljubljani 4. septembra 2007.


Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.


Komentarji
komentiraj >>