Petek, 23. 11. 2007
jizah
Album "Level Live Wires" deluje brezbarvno, kot nekakšen emocionalni višek in zlom, ki se ukvarja z osebnostnimi vzponi in padci. Kratke zgodbe in scene se prebijajo skozi kolaž povečini sicer temačnih, a vseeno toplih, občasno nebogljenih zvokov, harmonij ter melodij značilnih za avantgardno-distorzirano produkcijo Odda Nosdama. Izmenjujoči loopi se vklopijo v žalost in sivino ambientalnih fines, »noisa«, čudnih zvokov iz ozadja ter hipnotičnih, distorziranih beatov. Odd Nosdam torej ostaja zvest manipuliranju loopov in samplov, ki jih kljub večkratnim presekom pretvori v zanimivo in poslušljivo celoto. Fascinanten medžanrski album soočen tako s sivino in umazanijo betona, kot s toplino domače, morda malce depresivne dnevne sobe pa pravzaprav ni nič drugega, kot logično nadaljevanje Nosdamove kariere ter estetike, ki smo jo bili pri Nosdamu vajeni že prej, sploh na prejšnjem albumu »Burner« iz leta 2005 in torej ne ponuja nič strašno novega. (v celoti!)
* Založba Anticon je pred leti postala sinonim za drugačni, new-wave hiphoperski pristop, ki pa se je z leti vse bolj odmikal od hiphopa in vse bolj vestno jadral znotraj mnogih drugih glasbenih žanrov. Protagonisti založbe Sole, Dose One, Alias in Odd Nosdam so poleg dela v matični založbi kmalu pričeli snemati tudi za druge založbe. Še več, k sodelovanju so recimo našega današnjega junaka povabili tako Boards Of Canada, kot Mike Patton pri svojem projektu Peeping Tom, kot tudi mnogi drugi pristopsko progresivni raperji in producenti. Z leti se je, tudi zaradi sodelovanj z mnogimi drugimi izvajalci in založbami, ekipa Anticonov razplamtela na različne konce in kraje, svoj matični zvok pa je začela širiti tudi prek izdaj pri drugih, prijateljskih in sorodnih založb, kot sta recimo založbi Lex in Mush. Glavna razlika med Nosdamom ter ostalimi člani ekipe Anticon, ki plošče izdajajo tako pri domači kot tudi pri ostalih sorodnih založbah, pa je Odd po svojem prvencu »Plan 9: Meet Your Hypnotist« vse nadaljnje albume izdal pri matični založbi. Enaka usoda pa je doživela tudi letošnjo poletno izdajo albuma »Level Live Wires«.
David P. Madson oz. Odd Nosdam seveda ne nastopa zgolj pod tem imenom je svoje najvidnejše stvaritve ustvaril znotraj kolektiva cLOUDdead, njegove solistične albume pa bi lahko označili kot nekakšen »leftfield« elektronski hiphop. Na albumu »Level Live Wires« so veliki prava redkost, kot resen vokalni gost se pravzaprav pojavi le Tunde Adebimbe iz zasedbe TV On The Radio, skoraj ves preostanek albuma pa sloni na inštrumentalni hiphop distorziji temelječi na močnih in udarnih bobnih, nepredvidljivih in lepo vkomponiranih samplih ter aranžmajski gradnji in razgradnji. Odd skozi 40 minut tega na loopih slonečega albuma, spretno odvzema in dodaja zvoke, ki se vse bolj odmikajo od glasbene zasnove z začetka kompozicije, saj se aranžmajsko skladbe gradijo od samega začetka do konca. Glasba polna reverbov, ehov in ostalih produkcijskih dodatkov deluje kot, da bi bila izdelana za žanrsko nedorečen in vseskozi napet film, ki ga nikoli ne bo. Morda si je Odd Nosdam v glavi sicer res sestavil filmsko glasbo lastnega scenarija, katerega poslušalec ne bo nikol ugledal. Res kratki, skoraj nevidni kakafonični trenutki skupaj z distorzirano ritmično podlago pričarajo ambient, primeren za večerne ure, ki ga neotesano prekinjajo kratki »noiserski« izpadi. Melanholija, zamišljenost in emocionalnost se skrivajo za melodiko »sinta« in toplega klavirja ter ritmiko močno udarjajočih bobnov. Vso črno-belo estetiko občasno prekinejo zvoki otožne violine, violončela, raznih efektov, razbitih stekel, kratkih distorziranih kitarskih vložkov in celo seksi repetativnih ženskih vokalov, ki sestavljajo nekakšen glasbeni kolaž najrazličnejših žanrov. Pridušeni beati srednjega tempa, v prvi plan vstopajoči »riffi« in kopica samplov, ustvarjenih s samplerjem, sintetizatorjem, zvokom audio kaster ter diktafoni puščajo sledi namerno nečistega, motnega zvoka, ki pričara analogni zvok. Zmešnjava različnih zvokov in eksperimentalne, zasanjane godbe brez določenih pravil ter form, s svojimi dolgimi »sint« linijami, presunljivimi in hitrimi »breaki« ter temačno-ambientalnimi vložki prikaže kreativni kaos Nosdamove produkcije.
Album deluje kot nekakšen emocionalni višek in zlom, ki se ukvarja z osebnostnimi vzponi in padci. Kratke zgodbe in scene se prebijajo skozi kolaž povečini sicer temačnih, a vseeno toplih, občasno nebogljenih zvokov, harmonij ter melodij značilnih za avantgardno-distorzirano produkcijo Odda Nosdam. Izmenjujoči loopi se vklopijo v žalost in sivino ambientalnih fines, »noisa«, čudnih zvokov iz ozadja ter hipnotičnih, distorziranih beatih. Odd Nosdam torej ostaja zvest manipuliranju loopov in samplov, ki jih kljub večkratnim presekom pretvori v zanimivo in poslušljivo celoto. Fascinanten medžanrski album soočen tako s sivino in umazanijo betona, kot s toplino domače, morda malce depresivne dnevne sobe pa pravzaprav ni nič drugega, kot logično nadaljevanje Nosdamove kariere ter estetike, ki smo jo bili pri Nosdamu vajeni že prej, sploh na prejšnjem albumu »Burner« iz leta 2005 in torej ne ponuja nič novega
pripravil Jizah
Komentarji
komentiraj >>