Sobota, 24. 11. 2007
barbara
Današnja gostja oddaje Tolpe bumov je gospodična, ki je morda mnogi po imenu sploh ne poznate, saj se je do sedaj skrbno skrivala za imeni velikanov. V glasbenih krogih velja Julia Kent za nadarjeno in inovativno glasbenico. Za ekstremno prefinjeno čelistko oziroma za novodobno Jacqeline DuPre, če smo bolj natančni. Rojena Kanadčanka, šolana na glasbeni akademiji Bloomingtona, zadnja leta živeča v New Yorku, je Julia od nekdaj vajena seljenja s svojim velikim čelom na ramenih. Nič nenavadnega torej ni, da je njen prvenec Delay, plata s katero se boste nocoj spoznali, nastal kot impresija na vsa potovanja. Če smo bolj specifični se iz njega zrcalijo dolge čakalne ure po letališčih čakalnicah. Music for Airports, boste rekli. Povezava je neizbežna, saj si njen minimalizem podaja roko s subtilnostjo Briana Ena. (v celoti!)
* Današnja gostja oddaje Tolpe bumov je gospodična, ki je morda mnogi po imenu sploh ne poznate, saj se je do sedaj skrbno skrivala za imeni velikanov. V glasbenih krogih velja Julia Kent za nadarjeno in inovativno glasbenico. Za ekstremno prefinjeno čelistko oziroma za novodobno Jacqeline DuPre, če smo bolj natančni. Rojena Kanadčanka, šolana na glasbeni akademiji Bloomingtona, zadnja leta živeča v New Yorku, je Julia od nekdaj vajena seljenja s svojim velikim čelom na ramenih. Nič nenavadnega torej ni, da je njen prvenec Delay, plata, s katero se boste nocoj spoznali, nastal kot impresija na vsa potovanja. Če smo bolj specifični, se iz njega zrcalijo dolge čakalne ure po letaliških čakalnicah. Music for Airports, boste rekli. Povezava je neizbežna, saj si njen minimalizem podaja roko s subtilnostjo Briana Ena.
Delay je avtorsko delo ene same osebe. Glavna protagonista sta le njen čelo in terenski posnetki, nastali na različnih letališčih, po katerih se imenujejo tudi posamezni komadi. Idlewild, Malpensa in Schiphol so torej impresije in hkrati izpovedi o minljivosti, o prehodnih stanjih. So popotniški zapis o zasebnih čustvenih svetovih, ki si jih ustvarimo, da lažje prebrodimo kaotičnost in neosebnost neskončnih površin, na katerih se znajdemo med prestopanjem z enega letala na drugo. Album Delay je tako nastal med eno turnejo in drugo, zadnja leta predvsem z množično opevanimi Antony and the Johnsons, v preteklosti pa s trojko čelistk, ki sliši na ime Rasputina. Vmes so se vrstila povabila k sodelovanju bendov vseh žanrskih razsežnosti. Od Angles of Light, Larsen, Devendre Banharta pa tja do Mi and L' Au in Angele McCkluesky. Med vsemi temi premiki in potovanji, predvsem pa med dolgimi vmesnimi čakalnimi postojankami, si je Julia ustvarila lasten intimen prostor, v katerega se je zatekala.
Kompozicijsko je zadevo izvedla zelo enostavno. Z nasnemavanjem enega dela komada k drugemu je ustvarila lepljenko. Mali tercet, kdaj celo kvartet čelov, pri katerih se eden vselej bohoti s svojo melodičnostjo, ostali pa okoli njega taktno poplesujejo. V resnici pa gre, kot smo že omenili, za samo en inštrument. Omenili smo tudi, da so komadi med seboj ločeni s posameznimi terenskimi posnetki. Ti naj bi hkrati razmejevali intimne svetove, nastale na različnih krajih, vendar je ob večkratnem poslušanju možno zaznati, da Julia skozi celo plato uporablja le eno vodilno melodijo. Zaradi tega plata izpade bolj kot variacija na eno in isto temo in ne kot kolaž različnih razpoloženjskih pokrajin oz. konkretnih letaliških prostorov, s katerimi se je znašla v interakciji. Uho sicer med enim in drugim komadom zazna prepad med hektično kaotičnostjo in prostodušno mirnostjo različnih prostorov, a se vodilna melodija vsakič prebije na plano.
Plata Delay je torej predvsem intimna izpoved o doživljanju sveta in zdi se, da je kot njen prvi samostojni izdelek nastala iz potrebe po tej izpovedi. Po mnogovrstnih sodelovanjih in godalnih spremljavah se je Kentovi končno uspelo prebiti v ospredje in to z izdelkom, ki odraža samostojno in zrelo avtorico. Plata je hkrati poklon kolegu in čelistu Arthurju Russell-u.
Julio Kent in njen samostojni projekt lahko danes in jutri preverite v živo prav blizu nas. Avtorica bo odigrala dva koncerta v Benetkah v gledališču Fundamenta Nuove.
pripravila Barbara Prassel
Komentarji
komentiraj >>