Sobota, 24. 11. 2007
JasminaJ
Kot se spodobi in je pravično, bomo tudi danes posvečali izključno pozornost ženskam. Taslima Nasrin – bangladeška feministična pisateljica, ki v svojih delih ter javnem nastopanju kritizira religije v odnosu do žensk, je v četrtek prispela v Radhjastan, potem ko je bila izgnana iz Kalkute. Iz Radhjastana je nato morala zbežati v New Delhi, kjer se trenutno, sicer na neznani lokaciji, tudi nahaja. Dvakratno bežanje v zadnjih dveh dneh je posledica izgredov lokalnega muslimanskega prebivalstva, ki zahteva njen izgon in tudi njeno smrt. Varuje jo policija. O tem, kdo je Taslima Nasrin, ter o zadnjih dogodkih bomo spregovorili v prvem delu oddaje. Predvajali pa bomo tudi nekaj izsekov iz enega od njenih intervjujev.
V zadnjem delu oddaje pa intervju z dr. Marto Verginella o novoizdani monografiji "Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem".
Kot se spodobi in je pravično, bomo tudi danes posvečali izključno pozornost ženskam. Taslima Nasrin – bangladeška feministična pisateljica, ki v svojih delih ter javnem nastopanju kritizira religije v odnosu do žensk, je v četrtek prispela v Radhjastan, potem ko je bila izgnana iz Kalkute. Iz Radhjastana je nato morala zbežati v New Delhi, kjer se trenutno, sicer na neznani lokaciji, tudi nahaja. Dvakratno bežanje v zadnjih dveh dneh je posledica izgredov lokalnega muslimanskega prebivalstva, ki zahteva njen izgon in tudi njeno smrt. Varuje jo policija. O tem, kdo je Taslima Nasrin, ter o zadnjih dogodkih bomo spregovorili v prvem delu oddaje. Predvajali pa bomo tudi nekaj izsekov iz enega od njenih intervjujev.
V drugem delu oddaje tudi tokrat beremo novičke iz F-maila. Le-ta je namenjen izmenjavi informacij o vprašanjih enakosti spolov. Nanj pa se lahko naročite pri Društvu Vita Activa.
V zadnjem delu oddaje pa predstavljamo novo monografijo, pred kratkim izšlo pri SAZU-ju in Založbi Tuma. O zborniku z naslovom "Pozabljena polovica – Portreti žensk 19. in 20. stoletja" smo se pogovarjali z eno od urednic – doktorico Marto Verginella.
Sektor Ž se torej sprašuje, kdo je Taslima Nasrin. Taslima Nasrin je bila rojena leta 1962 v muslimanski družini v vzhodnem Pakistanu. Njeno rojstno mesto je kasneje prešlo pod bangladeško oblast. S pisanjem je pričela pri 15-ih letih, ko je že tudi objavljala svojo poezijo v literarnih revijah. Pri 16-ih pa je že začela izdajati svojo literarno revijo SeNjuti. Vse življenje je delovala na polju kulture in literature. Leta 1984 je diplomirala na medicinski fakulteti. Njena prva pesniška zbirka je bila izdana leta 1986. Naslednja, v letu 1989, je doživela ogromen uspeh. Uredniki različnih dnevnih in tedenskih časopisov so jo vabili k pisanju kolumn.
Začela je pisati o zatiranju žensk. Brez obotavljanja je kritizirala religijo, tradicijo ter zatiralske kulture, ki izvajajo diskriminacijo nad ženskami. Njen močan jezik ter brezkompromisno nasprotovanje moški dominaciji sta vznemirjala ljudi – eni so jo oboževali, drugi naravnost sovražili. Leta 1992 je prejela prestižno indijsko literarno nagrado Ananda. Ta nagrada pa ji je prinesla tudi naslov prve avtorice ali avtorja bangladeškega rodu, ki je kadarkoli prejeli to nagrado.
Islamski fundamentalisti so s kampanjami proti njej pričeli leta 1990. Na ulicah so izvajali demonstracije, vdirali v časopisne hiše ter založbe, za katere je delala, ji grozili s smrtjo. Večkrat je bila napadena. Sčasoma ni bila več zaželjena na nobenem javnem mestu. Leta 1993 je fundamentalistična organizacija Islamska vojska zaradi njene kritičnosti do islama razpisala nagrado na njeno glavo. Bila je zaprta v hiši. Vlada ji je zaplenila potni list ter jo zaprosila, da preneha s svojim pisanjem, ker bo sicer izgubila službo kot zdravnica. Navsezadnje je bila prisiljena to tudi storiti.
Ironija je, da je ravno zato, ker je bila najbolje prodajana avtorica tako v Bangladešu kot tudi v indijski vzhodni Bengaliji, lahko v Bangladešu tudi ostala. Kakorkoli, vlada je njen roman Lajja (Sramota), v kateri opisuje grozodejstva, ki so jih nad hindujsko manjšino izvajali muslimanski fundamentalisti, prepovedala. Glavno sporočilo romana je, naj bo humanizem drugo ime za religijo.
Taslima Nasrin trdi, da je namesto verskih zakonov potrebno urediti civilni kodeks, ki bi ženskam omogočal enakopravnost in pravico. Njeni pogledi so vzbudili prvo združitev 14-ih različnih političnih in nepolitičnih verskih organizacij, ki so pričele z nasilnimi demonstracijami, pozivale na splošni upor, vdirale v vladne urade in zahtevale njeno takojšnjo smrt z obešanjem. Vlada se je postavila na njihovo stran in se obrnila proti Taslimi Nasrin. Sčasoma je na njeno glavo bilo razpisanih še več nagrad in na stotisoče fundamentalistov je na ulicah zahtevalo njeno smrt. Le nekaj piscev je branilo njene pravice do izražanja. Je pa dobila ogromno podpore izven bangladeških meja. A navsezadnje je bila vendarle prisiljena zapustiti Bangladeš.
Živela je v izgnanstvu v Evropi, kjer je napisala 28 knjig poezije, esejev, novel in kratkih zgodb. Mnoge so bile prevedene v 20 različnih jezikov. Njene prošnje bangladeški vladi, da bi se lahko vrnila, so bile vedno znova zavrnjene. V odsotnosti je bila v Bangladešu celo obsojena na eno leto zapora – ker naj bi žalila verska čustva. Mnoge od njenih knjig so bile v Bangladešu prepovedane.
Številne prestižne nagrade, ki jih je prejela v državah zahoda, so povzročile naraščajočo mednarodno pozornost za njen boj za pravice žensk in pravico do izražanja. Postala je simbol svobode govora.
Kasneje je živela v Kalkuti. Indija ji je namreč omogočila Viso. Iz Kalkute pa je bila pred dvema dnevoma prisiljena bežati, saj so se proti njej ponovno pričele demonstracije. V spremstvu policije se je skrila v Radhjastanu. A tudi od tam je bila prisiljena bežati že naslednji dan. Trenutno se skriva v New Delhiju na neznani lokaciji. Indijski islamski fundamentalisti zahtevajo preklic veljavnosti njene vize – vlada ji jo je namreč podaljšala do 17. februarja 2008. Indijska vlada pa odgovarja, da bo njena viza ostala veljavna in da ji bo zagotovljena varnost, kjerkoli že se bo nahajala.
Včeraj smo, po novicah, da je spet bežala, skušali kontaktirati njene predstavnike. Presenetljivo hitro nam je odgovoril newyorški pisatelj in kolumnist Warren Allen Smith. V prijaznem mejlu je obrazložil, da ima Taslima laptop s sabo in da skuša čim hitreje odgovarjati. Poslal pa nam je tudi zadnje informacije. Mogoče pa bomo imeli srečo in se nam bo javila v naslednjih dneh. Takrat bomo ponosno predvajali njen intervju. Želimo ji veliko sreče in predvsem varnega bivanja. Pozdravljamo pa seveda tudi njen boj za pravice žensk ter svobodo govora.
V naslednji minutki vam predvajamo nekaj izsekov iz intervujuja, ki ga je imela na indijskem CNN-u. Posnetek smo si izposodili seveda z Youtuba.
Tako, predstavili smo vam življenje, delo in trenutno situacijo Taslime Nasrin, bangladeške feministične pisateljice. V drugem delu oddaje pa namenjamo nekaj minutk novičkam iz F-maila.
Zdaj pa se Sektor Ž posveča bolj ali manj svežim novičkam iz F-maila. Maila, namenjenega izmenjavi informacij o vprašanjih enakosti spolov.
Ob Mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami (ki se pričnejo jutri – na svetovni dan proti nasilju nad ženskami) je Error! Hyperlink reference not valid. objavil informacijo in poziv k ničelni toleranci do tega pojava. V informaciji pravi, da je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih sistematičnih kršitev človekovih pravic, ki korenini v neenaki porazdelitvi moči med moškimi in ženskami, k čemur je največ prispevalo zgodovinsko pojmovanje moškega in ženske ter njunih vlog. Error! Hyperlink reference not valid. pa ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami pozdravlja vsa prizadevanja za zmanjšanje tega pojava in podpira prizadevanja za sprejem Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki naj bi po njenem mnenju razrešil nekatere probleme, na katere Varuh opozarja že vsa leta. Ob tem varuhinja izraža zaskrbljenost nad informacijami, da bo vlada predlog novega družinskega zakonika, ki je neločljiv del urejanja problema nasilja, v zakonodajni postopek predlagala šele v zadnji tretjini leta 2008.
Svjetlana Fajfer, redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in sodelavka Instituta Jožef Stefan, je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke za področje fizike osnovnih delcev. Nagrado sta prejela še dva znanstvenika. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke je prejelo pet znanstvenikov, med njimi ni nobene znanstvenice, ambasadorja znanosti RS pa sta postala dva znanstvenika in nobena znanstvenica. Puhova priznanja za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso je prejelo 11 znanstvenikov in gospodarstvenikov, med njimi ni nobene ženske.
Spolne vloge in ne predsodki so tisti, ki povzročajo slabši karierni uspeh raziskovalk v primerjavi z raziskovalci. Evropska organizacija molekularne biologije (EMBO) je izvedla raziskavo, ki bi pojasnila, zakaj je kljub dejstvu, da je več kot polovica evropske študentske populacije žensk, ob rednih profesorjih le 15 % rednih profesoric. Ugotovili so, da so ženske pri karieri prikrajšane zato, ker kot matere v večji meri skrbijo za otroke in gospodinjstvo kot očetje, pri tem pa v času starševskega dopusta manj časa posvečajo publiciranju znanstvenih člankov in udeležbam na konferencah kot njihovi moški kolegi. S tem so prikrajšane pri točkovanju za projekte in raziskave. Ko postanejo matere, imajo na delovnih mestih manj možnosti za mentorstva in manj podpore. Raziskava je izsledke povezala z ugotovitvijo, da bi morale vse raziskovalne institucije imeti politiko enakosti med spoloma in aktivno spremljati izvajanje ukrepov za zmanjševanje kariernih razlik med moškimi in ženskami.
Tako, to je bilo le nekaj novičk iz F-maila. F-mail si lahko naročite pri Društvu Vita Activa in ga nato prejemate po elektronski pošti enkrat tedensko.
V zadnjem delu oddaje Sektor Ž predstavljamo novo izdano publikacijo "Pozabljena polovica – Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem". Zbornik sta izdala SAZU in Založba Tuma. Tekste o 129-ih ženskah, ki so pomembno soustvarjale umetniško, znanstveno in javno delovanje v Sloveniji, so zbrale in uredile Alenka Šelih, Milica Antič Gaber, Alenka Puhar, Tanja Rener, Rapa Šuklje in Marta Verginella. Biografije oziroma podatke pa je pripravilo kar 55 avtoric in avtorjev. Knjiga je nedvomno luč v našem prostoru in lahko le upamo, da bomo tudi v nadalje ugledali še kaj podobnega.
O pripravljanju tako obsežnega (kar več kot 600-stranskega) zbornika smo se pogovarjali z doktorico Marto Verginella, eno od urednic.
Intervju z dr. Marto Verginella nas je pripeljal do konca oddaje. Naslednji oddaji Sektor Ž prisluhnite v soboto, 22. decembra, ob 13h. Jutri pa na prsa belo mašenco – v znak nasprotovanja nasilju nad ženskami.
Oddajo je pripravila moja ženska malenkost, JasminaJ.
Komentarji
komentiraj >>