Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF 14.02. 2003 (3785 bralcev)
Petek, 14. 2. 2003
tomazza



... Koga bosta prepričala vodji inšpektorjev v Iraku Hans Blix in Mohamed El Baradej? ...
... edini kristjan in podpredsednik iraške vlade Tarek Aziz pri spovedi v Vatikanu ...
... Erikovo terensko poročilo iz osrčja Bagdada ...
... začeli so teči roki za referendumska opravila o vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato...

OFF NAPOVEDNIK PETEK 14.02. 2003
PODLAGA CD APR 1

Po vsem svetu obeležujemo praznik krščanskega mučenika svetega Valentiona, čigar relikvijo – gre za njegovo kost lopatico - so pred kratkim odkrili v Pragi. Potrošniške histerije, podprte s tonami srčkov in ostale podobne osladne navlake, pa povsod ne podpirajo.

V New Delhiju tako že drugi dan potekajo protesti proti mednarodnemu dnevu ljubezni. Skupina hindujskih nacionalistov tudi danes sežiga razglednice, na katerih so upodobljeni pari, ki se poljubljajo ali pa le sedijo eden ob drugem. Hindujski nacionalisti, drugače pa tudi člani koalicijske stranke Shiv Sena, želijo s protesti doseči prepoved praznovanja valentinovega, saj naj bi ta kvarno deloval na indijsko mladino.

Drugače pa je denimo v Bangkoku, kjer so že pred prihajajočim praznikom ljubezni ugotovili, da tudi osamljene živali potrebujejo ljubezen, ki jo lahko dobijo le od predstavnikov svoje vrste. Zato so organizirali živalsko skupinsko poroko, ki je združila osamljene pse, zajce, mačke in ostale živali.

Pa doma? Osamljene zgodbe tako beleži tudi domače politično življenje. Tudi osamljeni ministri, kot je denimo te dni zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, potrebujejo ljubezen, ki jo lahko dobijo le od predstavnikov svoje ministrske vrste. Toda, skupinska poroka je že vnaprej izključena, Dimitriju v tolažbo pa je le še njegova Marjetica.

Poslušate do domače ministrske osamljenosti ravnodušen off program Radia Študent!

OFF PROGRAM PETEK 14.02. 2003
PODLAGA: CD 7

Samo še dve slabi uri nas ločita od velikega trenutka resnice, ki beli politične glave vsega sveta. Malo pred pêto se bo namreč začelo zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem bodo padale karte o bodoči usodi Iraka. Izbira med vojno in mirom naj bi temeljila na dejstvih drugega poročila o ugotovitvah iraških inšpektorjev glede iraškega orožja za množično uničevanje, ki ga bosta članicam Varnostnega sveta predstavila Hans Blix in Mohamed El Baradej. Glede na veliko usodnost trenutka za vso mednarodno skupnost pa bodo del zasedanja omogočili spremljati tudi državam, ki sicer niso članice Varnostnega sveta.

Ne glede na to, kaj imata za povedati vodji iraških inšpektorjev, pa so nekatere stvari že vnaprej znane. Rusija je tako že vnaprej prepričana, da nova resolucija Združenih narodov o Iraku ni potrebna. Ravno nasprotnega mnenja pa sta seveda annglosaksonski zaveznici Združene države Amerike in Velika Britanija. Obe še naprej v en glas ponavljata, da se bosta po predstavitvi in odzivih ostalih članic odločili, ali je novo resolucijo sploh umestno spisati in predstavljati. Rezervni scenarij pa je jasen. Če bi poročilo inšpektorjev utegnilo govoriti o nesodelovanju, bo to kršitev resolucije 1441 in dovoljšen razlog za anglosaksonsko preventivno vojaško posredovanje v Iraku.

Proti vojni pa je vse glasneje tudi Kitajska. Njen zunanji minister Tang Jiaxuan je tako ob prihodu v New York voditelje vseh držav sveta pozval, da naj naredijo vse, da bi se morebitni vojni v Iraku izognili. Francosko alternativo vojni, ki med drugim predvideva podvojitev ali potrojitev števila inšpektorjev in okrepitev nadzora nad pa - naj bodo - spornimi iraškimi objekti, podpirata tudi Nemčija in Rusija. Ta predlog, ki se po mizah Varnostnega sveta valja že od prejšnjega petka, pa Združene države Amerike že vnaprej zavračajo.

Vprašanje tako je, če bo k miru sploh kaj pripomogel tudi razplet dogodkov v iraškem parlamentu. Ta še vedno zaseda, pričakuje pa se, da bo na podlagi pritiskov Združenih narodov zadnji hip le sprejel zakon o prepovedi izdelovanja orožja za množično uničevanje. Tako so vsaj obljubili.

Srečno v Bagdadu, ki ga že množično zapuščajo tam bivajoči, novinarji in predstavniki nevladnih organizacij, pa se nahaja tudi balkanska sekcija mirovniške odprave, ki ji je bilo namenjeno, da se od medijsko razvpite mirovniške skupine Živi ščit, emancipira. Iz osrčja Bagdada se nam je tako oglasil Erik.
/////////////////////////////
MD Erik &com track 26+27
//////////////////////////////

Na težke vojne čase pa se očitno pripravlja tudi edini kristjan med uniformiranci vlade Sadama Huseina oziroma njen podpredsednik Tarik Aziz. Toplo človeško besedo tolažbe mu je tako že namenil glavni dušni pastir v Vatikanu – papež Janez Pavel drugi. Malce bolj nesočutno pa sta si zatem iz oči v oči gledala še z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frattinijem. Italija je namreč v ameriških in zato tudi iraških očeh prvoborka vojaške politike do Iraka, ki jo namerava udejaniti administracija Georga Busha mlajšega. Aziz seveda tudi v Rimu ni pozabil ponoviti, da inšpektorji potrebujejo več časa, da opravijo svoje delo.

Glede na to, da so končno le začeli teči roki za referendumska opravila, pa so svoje delo nekako le spacali tudi v domačem državnem zboru. Domovina se bo tako 23. marca dokončno odločila za ali proti vstopu v Evropsko unijo in pakt NATO. Da pa je oblast nad zanjo ugodnima izzidoma vseeno nekoliko negotova, pa kaže tudi dejstvo, da bodo poleg tega, da ji je uspelo določiti, da se neveljavne glasovnice izločijo, tokrat prvič na referndumu lahko sodelovali tudi stalno ali začasno v tujini bivajoči slovenski državljani. In kaj nas bo oblast pravzaprav sploh vprašala? Glasovnici bosta dve. Na prvi bo tako pisalo: »Ali se strinjate, da Republika Slovenija postane članica Evropske unije?« Na drugi pa: »Ali se strinjate, da republika Slovenija postane članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe – NATO? Referendumska predloga pa bosta sprejeta, če se bo zanju pustila napizditi večina volilcev. Obeh referendumov ne bo mogoče ponoviti, pozor štejejo pa le veljavne glasovnice.

Nič kaj demokratično pa bodo glasovali tudi na kongresu Liberalne demokracije v Celju. Delegati imajo za svojo dolžnost potrditi edinega kandidata za predsednika premierja Antona Ropa. Nasledniku Janeza Drnovška, ki je v kučanosvki maniri svoje članstvo v največji vladni stranki zamrznil, pa je uspelo delegatom kongresa v potrditev predložiti še nekatere spremembe strankinega statuta.

Slovesno pa bo tudi v opoziciji. Svojo štirinajsto svečko bodo danes upihnili pri Janševih socialdemokratih. »Socialdemokratinje in socialdemokrati smo v teh letih odgovorno soustvarjali slovensko državo in dokazali, da so poštenost, pokončnost in neustrašnost temeljne vrednote našega naroda«, se jim je med drugim vzneseno in samovšečno zapisalo v vabilu na prireditev. Čestitkam pa se z željo, da bi nam vsaj še enkrat toliko politično bistroumnih privoščili tudi v adolescenci, pridružujemo tudi sicer do modrosti socialdemokratskega maga politično neodrasli Aktualno-politični redakciji Radia Študent.
(Tomaž Z)


Komentarji
komentiraj >>