Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročilo - 29.11.2007 (5091 bralcev)
Ponedeljek, 3. 12. 2007
DPU





V četrtek (29.11.2007) je bilo v Klubu Gromka na Metelkovi predavanje Mitje Reichenberga, ki je totalitarizem povezal z glasbo. S predavanjem, ki j

V četrtek je bilo v Klubu Gromka na Metelkovi predavanje Mitje Reichenberga, ki je totalitarizem povezal z glasbo. S predavanjem, ki je bilo naslovljeno »Zapuščina umetnosti totalitarizma«, je avtor iskal totalitarnost v glasbi. Sama evropska forma glasbe, torej le dve lestvici, dur in mol, in skupaj sestavljeni z le 12 toni, nujno pelje v točno določeno strukturo, ki je postavljena za »dobro«, »harmonično«, »spevno« ... v bistvu pa gre za to, da je glasba narejena po določenem ogrodju, ki prinaša vnaprej določene in željene učinke. Ti pa niso samo estetski. Nam poznani tonalni sistem je sestavljen iz takšnih sotonov, ki kot celota delujejo stabilno ... da bo stabilna tudi družba.

Ko govorimo o glasbi, moramo začeti z odnosom Nietzche-Wagner. Friederich Nietzsche in Richard Wagner sta bila sprva prijatelja, a kmalu sta se sprla, saj je Nietzsche Wagnerju očital manipulacijo v svojo korist. Njegovo delo Rojstvo tragedije iz duha glasbe, ki velja za prvo teorijo o glasbi, je bil sprva poklon Wagnerju, a kmalu je nastopil njegov napad nanj, in sicer z deloma Primer Wagner in Somrak malikov. Danes pa vemo, da je Wagner v bistvu rušil glasbeno stabilnost.

Že Beethowen se je trudil to storiti in podreti nek ustaljen ritem, potek glasbe, a je to v resnici uspelo šele Wagnerju, ki je tonalni sistem porušil po čisto drugačnem sistemu.
Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda« je prinesla neko unikatnost, nek glasbeni element, ki je bil tako močan, da je lahko rušil smernice dotedanji evropski glasbi. Gre za tako imenovani »tristanov akord«. Wagner je oboževal Arthurja Schopenhauerja, ki se je veliko ukvarjal z glasbo, in ko se je ta v nekem eseju spraševal, kaj je umetnost, mu je Wagner odgovoril, da je to njegov »tristanov akord«. Tega pa je Wagner ustvaril kot žensko, glasbeni element, ki predstavlja žensko.

Wagner se je s svojim »tristanovim akordom«, ki je zelo nestabilen akord, vrnil nazaj k Platonovi ideji in ni sledil ideologiji. Vračal se je k bistvu in ni nadaljeval poteka, ki bi neizogibno šel v smeri ustaljene politične ideologije. Ko poslušamo začetek opere Tristan in Izolda, imamo resnično občutek, da letimo, daje neko lahkotnost, ki pa je ne moremo pripisati neki tendenčni glasbi totalitarnega propagiranja. Ker je tonalni sistem narejen tako, da vsak ton s svojo pozicijo vedno gleda nazaj na prejšnjega in je »ozvočen« tudi na naslednjega, je sam kot tak nepomemben, a vendarle stabilen, Wagnerjev »tristanov akord« pa takšen potek razbije in ne pusti, da bi si toni sledili »normalno«; Wagner je želel glasbeno strukturo razbremeniti.

Leni Riefensthal je s Triumfom volje postavila merila za kamero, za dokumnetarni film, posnela pa je tudi še kako dober propagandni film. Primerno se je prilegala skladatelju filma Herbertu Windt, ki je uporabil ogromno »totalitarnih« vzvodov glasbe ali »fanfarskosti«, kakor to poimenuje predavatelj Mitja Reichenberg. Enako je tudi v filmu Metropolis Fritza Langa, kjer je poudarjanje kapitalizma ponazorjen z ustaljenimi ritmi, ki kažejo strojno proizvodnjo, utrujenost delavcev in tako dalje.

Glasba je v osnovi totalitarna. Evropske glasbene norme predpisujejo, kaj z določenim sosledjem tonov dosežemo, in je tako lahko končni izdelek še kako močno orodje manipulacije. Z marketinško težnjo poistovetenja z oglasi in željo vsakega režiserja, da se njegovi cilji projekta uresničijo, se glasba vpeljuje kot nepogrešljiv faktor razpoznavanja, prepoznavanja, identificiranja. V teh okvirih je glasba torej še kako zaprta.

Poročilo je pripravill Rok Govedar. Prihajajoči četrtek pa bo predaval Žiga Cerkvenik. Naslov predavanja je »Izvori totalitarizma«. Klub Gromka na Metelkovi, četrtek ob 18h.

 

 


 

 

 


 

 

 


 



Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji

OFF priloga vložena interpelacija zoper notranjega ministra Dragutina Mateja

PLJUNKI POZABE Lan je gostil predsednika Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Denisa Miklavčiča.

Kultivator Urh in Boris V sta poglabljala politično krizo v državi

Terminal premierni Terminal Andreja Pavlišiča

Off priloga poročilo o okrogli mizi na temo šolskega zakona, ki so jo organizirali študentje teologije

Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka

OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade

OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah

Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje

Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim

 


 

 

 


 

 

 


 

 



Komentarji
komentiraj >>