Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 10. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 17. 12. ´07 ob 10.00) THE NECKS: Townsville (Fish Or Milk, 2007) (2907 bralcev)
Ponedeljek, 10. 12. 2007
tadej



The Necks: Townsville

The Necks so avstralski impro trio, ki ga sestavljajo "tko me dej" na bobnih, "še me dej tko" na klavirju in "točno tko me dej" na kontrabasu. Nova plošča je še ena v obsežni diskografiji, ki je enaka kot vse dosedanje, a hkrati popolnoma različna. Gre za še en presežek v jazzu gratinirane hipnotične repeticije, ki tokrat tekom slabe ure iz relativno stabilne strukture počasi razpada v drobne sonične črepinje. Razvoj plošče asociira na peščeni grad, ki ga nežno a neusmiljeno spirajo morski valovi. In to je grad, čigar temelje - ritmično improvizacijo, je postavljal že Miles Davis. Necksi pa se z vsem spoštovanjem do tradicije prepustijo pogubnim čarom morja, ki jih posrka v svoje globine, v ta svoj magično zasanjani kaos. (v celoti!)
* The Necks so avstralski trio, ki ga sestavljajo Tony Buck na bobnih, Lloyd Swanton na basu in Chris Abrahams na klavirju. Prvi album pod imenom »Necks« so izdali že davnega leta '89, drugače pa so vsi člani dejavni že dalj časa v raznih eksperimentalnih, jazz in impro kolektivih. Na njihovih prejšnjih albumih je bilo mogoče slišati kopico različnih inštrumentov - vse od baskitare, električnega kontrabasa in klavirja, sintetizatorjev, elektronike, "hurdyja gurdiyja", orgel, kitare in še česa. Na novi plošči »Townsville« pa so se omejili na bolj bazične jazz inštrumente, to so električni kontrabas, klavir in bobni.
To pa še zdaleč ne pomeni, da se album nagiba proti klišejskim jazzovskim masturbacijam, saj so Necksi vedno znova sposobni unikatnega recikliranja številnih ustaljenih praks, tako lastnih kot tudi občih. Pravzaprav mi ni jasno, kako je možno, da me ta bend z vsako novo ploščo lahko pritegne v tako veliki meri, saj imam občutek, da vedno govorijo eno in isto zgodbo. Vendar jo očitno povejo vsakič na tako zelo drugačen način, da ostaja zanimiva, četudi se vračajo k osiromašenemu besednjaku treh osnovnih črk - klavirja, basa in bobnov. Skozi neskončno permutacijo in premeno teh treh elementov in medsebojnim dialagom pa se vedno znova rešujejo iz okostenelih form, saj jih njihova živost in samo njim lastna dinamika, ki je kot ustvarjalna sila življenjske 3-črkovne abecede DNK, vedno znova predrugači ter jih žene v še neodkrite glasbene izraznosti, kjer se piše evolucija njihovega glasbenega izraza.

Album »Townsville« je posnetek koncerta iz severnega Queenslanda iz Avstralije, ki se je zgodil 15. februarja letošnjega leta. Pri Necksih se koncertni posnetki in studijske plošče ne razlikujejo kaj dosti, saj je vsa njihova glasba plod improvizacije. Studijske plošče so sicer produkcijsko bolj dodelane, vendar pri njih to ni ključnega pomena, saj je to, kar odlikuje njihovo glasbo, ravno živa interakcija, ki se napleta skozi iskreno spontanost, kar lahko dosežejo le skozi nastop v živo ali snemanje v živo. Razlika se seveda pojavi tudi v ornamentaciji plošč, ki je v koncertnih posnetkih lahko pogrešljiva.

Nova plošča je še en presežek v jazzu gratinirane hipnotične repeticije, ki tokrat tekom slabe ure iz relativno stabilne strukture počasi razpada v sonične črepinje. Razvoj plošče asociira na peščeni grad, ki ga nežno, a neusmiljeno spirajo morski valovi. In to je grad, čigar temelje - ritmično improvizacijo - je postavljal že Miles Davis. Necksi pa se z vsem spoštovanjem do tradicije prepuščajo pogubnim čarom morja, ki jih posrka v svoje globine, v ta svoj magično zasanjani kaos. Da se odmikajo od zakoreninjenih ritmičnih vzorcev, priča že dejstvo, da na albumu »Townsville« izpod prstov bobnarja Tonyja Bucka ne slišimo ničesar drugega kot zvoke činel in zvončkov. Skozi prepletanje s sipajočimi zvoki klavirja in neumornim rezoniranjem basa pa plošča »Townsville« raste v neskončno ubrano pulziranje vseh treh inštrumentov in vedno znova reartikulirano glasbeno frazo, ki se kot živa entiteta razvija v veličastno harmonično zvočno maso.

Lahko bi rekli, da so se Necksi iz bolj kompaktnih ritmičnih stvaritev umaknili v preučevanje meditativnega zvena inštrumentov in v razpuščena melanholična valovanja, kamor so sicer pribežali že z albumom »Aether« iz leta 2001. Vendar jim tokrat v tem generičnem prostoru ne zmanjka plodnih tal pod nogami, od koder se razraščajo resonančni cvetovi zvoka in se tako ne izgubijo v neskončnih poljih abstrakcij, ampak dosežejo enak namen skozi veliko bolj utečeno glasbeno strukturo. V tem smislu bi lahko rekli, da album »Townsville« izstopa iz njihove brezčasne diskografije, kjer sicer kvalitativnega napredka benda ni mogoče opaziti.

pripravil Tadej Droljc



Komentarji
komentiraj >>

Re: Ponedeljek, 10. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 17. 12. ´07 ob 10.00) THE NECKS:
Sanja [17/12/2007]

Čudovito odkritje! :) Se da karkoli njihovega kupiti pri nas?
odgovori >>

    Re: Ponedeljek, 10. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 17. 12. ´07 ob 10.00) THE NECKS:
    tadej [30/12/2007]
    pri nas jih nisem nikjer zasledil. če kaj najdeš pa sporoči. sicer pa nujno čekiraj album aquatic
    odgovori >>

      Re: Ponedeljek, 10. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 17. 12. ´07 ob 10.00) THE NECKS:
      Geolokator [03/01/2008]
      Ups, sem malo pozno videla odgovor. Hvala. :) Ja... a veš kako je... sm jih malo iskala... in skoraj po naključju odkrila... pa sem še nekomu povedala za to... zdej pa ne vem, koliko je še ostalo... ;)
      odgovori >>

        Re: Ponedeljek, 10. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 17. 12. ´07 ob 10.00) THE NECKS:
        Geolokator [03/01/2008]
        Joj. Geolokator je bil Sanja, ne vem kako se je znašel tam gor. :)
        odgovori >>

          Re: Ponedeljek, 10. 12. ´07 ob 19.00 (ponovitev 17. 12. ´07 ob 10.00) THE NECKS:
          Sanja [04/01/2008]
          Nekaj je še.
          odgovori >>