Torek, 11. 12. 2007
juREm
Predelav techno klasik smo slišali že kar nekaj, večinoma v obliki elektronskih remiksov, kdaj pa kdaj pa se kakšen nadebudnež zadeve loti tudi iz akustične perspektive. Christian Prommer s svojim projektom Drumlesson brez večjih težav potolče svojo konkurenco in postreže z desetimi jazzovskimi priredbami njegovih najljubših klubskih komadov, ki jih je vrtel v svojih DJ-setih. Najbolj markantenje gotovo komad Strings Of Life, detroitske legende Derricka Maya, ki ga Prommer predstavi v latino-jazz verziji, ki za seboj potegne še ostale predelave bolj ali manj starih komadov, ki jih vsi dobro poznamo in so pravzaprav že del kolektivne elektronske zavesti. Na vsak način odlična plošča, ki priča, da med jazzom in technom res ni velike razlike, še posebej, če pogledamo globoko v korenine obeh žanrov. (v celoti!)
* Christian Prommer se do sedaj ni prav pogosto pojavljal pod svojim imenom, saj smo ga v preteklosti poznali kot člana zasedb Fauna Flash, Trüby Trio in Voom:Voom, tako da je šele na začetku tega leta stopil iz anonimnosti s prvo malo ploščo pri berlinski založbi Sonar Kollektiv. Takrat sta se na črni plastiki znašla dva komada, Strings Of Life, detroitske legende Derricka Maya, ki jo je Prommer predstavil v latin-jazz priredbi ter njegova lastna kompozicija Space Jam, ki je obenem predstavljala prvi korak na poti do albuma, ki ga poslušamo v današnji Tolpi bumov. Strings Of Life je bil Prommerjev prostočasni poskus, ki ga je posnel z nekaj prijatelji, a je potem dolgo časa ležal na polici njegovega studia v bližini Münchna.
Končno ga je odkril Alex Barck iz ekipe Jazzanova, ki je zadevo hitro posredoval matični založbi Sonar Kollektiv, kjer je Strings Of Life hitro spodbudila veliko zanimanje. Kar se je torej začelo kot spontani »jam session« v Prommerjevem podeželskem studiu in celo dobilo odobritev Derricka Maya, je sčasoma preraslo v celotni album priredb njegovih najljubših techno komadov, ki jih je v zadnjem desetletju preigraval kot didžej. Časovno se album dotakne zgodnjih let detroitskega techna in čikaške house glasbe, pa do modernejših producentov, ki so pravzaprav Prommerjevi kolegi. Najstarejši komad in verjetno tudi najbolj očiten, je Trans Europa Express, narejen na pobudo Petra Kruderja, ki je ploščo tudi zmiksal v svojem Dunajskem studiu in ji s tem dodal nekaj analogne topline. Pri obdelavi komadov je namreč uporabil celo goro starinske mašinerije, od starih nemških »equalizerjev«, ki so jih v petdesetih letih uporabljali v nemških kino dvoranah, pa do »kompresorjev« iz legendarnega Londonskega studia Abbey Road.
Jazzovska preigravanja, pri katerih so se Christianu Prommerju pridružili še Roberto Di Gioia za klaviaturami ter Ernst Ströer in Wolfgang Haffner za tolkali, so se torej iz spontanih kreacij spremenile v programirane kompozicije, v katerih pa je elektronika še vseeno igrala relativno majhno vlogo. Dobimo jazzovski kvartet v postavi klavir, bobni, tolkala in kontrabas, ki spreobrača idejo techno glasbe in njene odtujenosti od konvencionalnih instrumentov ter jo spreminja v zelo otipljivo in toplo instrumentalno izkušnjo. Pravzaprav je pričujoča plošča prva od dveh delov bobnarske učne ure, pri kateri pa ni povsem jasno, ali se Prommerjeva ekipa predstavlja v vlogi učencev ali učiteljev. Vsekakor pa je intriganten ideološki preobrat projekta Drumlesson, saj techno glasbi odvzema njeno mašinsko esenco in jo postavlja v akustično okolje, torej v klasične načine glasbene interpretacije, ki jo je prav techno glasba skušala rušiti in spreminjati. Naša zaznava muzike je po Prommerjevi zaslugi torej spet opredmetena, ve, na kateri instrument se nanaša in kakšen nabor zvokov lahko pričakuje. Na nek način se to zdi velika herezija, obenem pa gre za zelo zgovorni dokaz o istorodnosti jazzovskega in tehnaškega glasbenega izvajanja, ki nekje globoko v temeljih obeh žanrov očitno izhajata iz podobnih predpostavk. Poleg tega se je Prommer izkazal za zelo veščega aranžerja, saj je večina priredb nastala v njegovi režiji, pa naj gre za konkretne predelave ali pa za vmesne komade, ki jih je sestavil iz delčkov spontanih improvizacij, ki so nastajale med snemanjem.
pripravil Jure Matičič
Komentarji
komentiraj >>