Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(4174 bralcev)
Ponedeljek, 10. 12. 2007
Lan



Mumia Abu Jamal
Že nekako pred dvema letoma smo se posvetili ikoni ameriške penalne srenje, človeku, ki vsekakor poraja dvom v samooklicani »najboljši sodni sistem na svetu«-pobliže smo takrat spoznali novinarja, humanista, aktivista, očeta in pa predvsem obsojenca na smrt - Abu Mumio Jamala.

Svojo novinarsko pot Mumia nadaljuje tudi v »celici smrti«. Enkrat tedensko v eter neodvisnih in piratskih radijskih postaj pošilja svoje kolumne, v katerih se venomer odziva na aktualna dogajanja v ZDA in v svetu.
PLUNKI POZABE

Že nekako pred dvema letoma smo se posvetili ikoni ameriške penalne srenje, človeku, ki vsekakor poraja dvom v samooklicani »najboljši sodni sistem na svetu«-pobliže smo takrat spoznali novinarja, humanista, aktivista, očeta in pa predvsem obsojenca na smrt - Abu Mumio Jamala.

Mumia Abu Jamal je mednarodno priznan novinar, ki je svojo kariero posvetil predvsem borbi za pravice afro-američanov in opozarjanju na policijsko oziroma državno nasilje nad ameriškimi manjšinami. Tekom kariere, dokler je bil na svobodi, je naredil intervjuje z, naprimer, takrat še zaprtim Nelsonom Mandelo in Bobom Marleyem, če omenimo samo dva.

Da ponovimo: Leta 1982 je bil Mumia Abu Jamal zaradi umora philadelphijskega policista Daniela Faulknerja obsojen na smrtno kazen.

Zadnjih 25 let Mumia Abu Jamal v »celici smrti« preživlja 23 ur na dan. Sorodniki in bližnji na obiske ne smejo, njegova pošta, tudi tista s pravno vsebino, je pregledovana. Napisal je tri knjige. Zaradi prve, »Live from death row«, je bil za nekaj časa podvržen še strožjemu zaporniškemu režimu, kot sicer. V njegovem boju za svobodo ga podpirajo mnogi po celem svetu, med njimi Desmond Tutu, Nelson Mandela in celo evropski parlament. Je častni meščan Pariza, po njem je poimenovana ulica v četrti Saint Denis. Četrt stoletja let vztrajno ponavlja, da je nedolžen.

Naštejmo zgolj par utrinkov s sojenja leta 1982: Mumia je imel kot nočni taxist v Philadelphiji pravico do registrirane pištole. Bil je lastnik kalibra 38. V policistovem telesu je bil naboj kalibra 44. Policija nikoli ni opravila testa, ali je bila Mumijeva pištola v času pred umorom sploh uporabljena. Prav tako ni bil opravljen test o prisotnosti smodnika na obtoženčevih rokah. Noben policist ni slišal t. i. »priznanja«, na katerega se je sklicevalo tožilstvo. Dva meseca po umoru, ko je Mumia vložil pritožbo zaradi policijskega nasilja, so vsi trdili nasprotno. Zdravnik, ki je bil prisoten na kraju zločina in kasneje v bolnišnici pa je pričal, da je bil Mumia ves čas, zaradi tepeža žrtvinih kolegov, nezavesten. Will Singletary, vietnamski veteran in lokalni poslovnež je bil priča umora. V prvem zapisniku je trdil, da Mumia nikakor ni bil strelec. Kasneje je zgodbo na sodišču spremenil in se nekaj dni zatem preselil na drugo stran ZDA. Druge priče, ki so obremenjevale Mumio, so kasneje javno trdile, da jih je policija silila v laži, tistim s kartoitekami pa ponudila amnestije.

Proces proti Mumiji Abu Jamalu je vodil Albert Sabo, sodnik, ki v ZDA drži rekord po številu smrtnih obsodb. Javni branilec, ki je bil Mumiji dodeljen, pred procesom ni opravil nobenega intervjuja s pričami. Tožilec je izsilil izločitev 11-ih afroameričanov iz porote. Smrtno kazen pa je zahteval tudi na osnovi Mumijevega članstva v »Črnih panterjih«, kar je ameriško vrhovno sodišče kasneje razglasilo za neustavno. Na philadelphijskih sodiščih je bilo do sedaj izrečenih 120 smrtnih kazni. Le 13 belcem.

Svojo novinarsko pot Mumia nadaljuje tudi v »celici smrti«. Enkrat tedensko v eter neodvisnih in piratskih radijskih postaj pošilja svoje kolumne, v katerih se venomer odziva na aktualna dogajanja v ZDA in v svetu.













Tole so bili zadnji letošnji Plunki. Podpisal jih jeLan. Čujemo se drugo leto.







Komentarji
komentiraj >>