Slovenska država naj bi bila v nasprotju z obdobjem pred letom 1990 utemeljena na človekovih pravicah, je v slavnostnem govoru na ponedeljkovi državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Cankarjevem domu v neposrednem televizijskem prenosu poskusil domačo in tujo javnost prepričati aktualni predsednik vlade Janez Janša. Toda da temu le ni povsem tako in da premier Janša pravzaprav ali ne razume ali pa povsem namerno zanika univerzalnost 10. decembra 1948 s posebno deklaracijo Generalne skupščine Združenih narodov uveljavljenih človekovih pravic, potrjuje že samo dejstvo, da smo bili letos ob 10. decembru – svetovnemu dnevu človekovih pravic vabljeni na dve ločeni proslavi. Stransko, za katero je v vili Podrožnik poskrbela varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, in osrednjo v Cankarjevem domu, ki ste si jo v organizaciji aktualnega državnega vrha lahko ogledali tudi v neposrednem prenosu na prvem programu TV Slovenija.
Slovenska država naj bi bila v nasprotju z obdobjem pred letom 1990 utemeljena na človekovih pravicah, je v slavnostnem govoru na ponedeljkovi državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic v Cankarjevem domu v neposrednem televizijskem prenosu poskusil domačo in tujo javnost prepričati aktualni predsednik vlade Janez Janša. Toda da temu le ni povsem tako in da premier Janša pravzaprav ali ne razume ali pa povsem namerno zanika univerzalnost 10. decembra 1948 s posebno deklaracijo Generalne skupščine Združenih narodov uveljavljenih človekovih pravic, potrjuje že samo dejstvo, da smo bili letos ob 10. decembru – svetovnemu dnevu človekovih pravic vabljeni na dve ločeni proslavi. Stransko, za katero je v vili Podrožnik poskrbela varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, in osrednjo v Cankarjevem domu, ki ste si jo v organizaciji aktualnega državnega vrha lahko ogledali tudi v neposrednem prenosu na prvem programu TV Slovenija.
Politično skrbno izbrana tema osrednje državne proslave ob svetovnem dnevu človekovih pravic so bili politični zaporniki po letu 1945. Enako politično skrbno je bil izbran tudi sam naslov te prireditve, ki se je glasil Izginuli spomin. Prav tako skrbno domišljena pa je bila tudi sama vloga, ki jo je na proslavi odigral slavnostni govorec predsednik vlade Janez Janša, saj se je v neposrednem televizijskem prenosu v živo iz Cankarjevega doma v imenu slovenske države opravičil preživelim političnim preganjancem, ki so trpeli preganjanje v drugi polovici 20. stoletja.
V zadnjih nekaj tednih je sicer v političnem profilu, kot ga goji in prodaja Janez Janša, kupuje pa v televizijske sprejemnike nemo strmeče volilno telo, prišlo do zanimivega preobrata. Veliki vodja in Osamosvojitelj z veliko začetnico namreč ni več nezmotljiv. Nenazadnje je to priznal za razprodajo državnega deleža v Mercatorju, ki da je bil napaka. In glede na to, da mu je le par dni kasneje sledil še finančni minister Andrej Bajuk, ki je s stisnjenimi zobmi le hočeš nočeš moral priznati, da pa vse v najboljšem in transparentnem redu le ni bilo tudi pri delniški razprodaji državnega deleža v Novi kreditni banki Maribor, bi lahko skoraj da že nasedli, da je ta vlada državniško dozorela, ter da je celo sposobna priznavati svoje napake.
Toda glede na to, da pa se Janez Janša, kljub odlični in povsem na mestu priložnosti, v svojem slavnostnem govoru ni pozabil obregniti tudi ob problematiko tako imenovanih izbrisanih, kot ne glede na to, da je ta termin svoje mesto že zdavnaj našel tudi v odločbi ustavnega sodišča, še naprej vztrajno in prav po papagajsko ponavlja, je seveda ta vtis domnevne državniške dozorelosti aktualne vlade popolnoma napačen. Kajti da ne bo pomote, Janša v neposrednem televizijskem prenosu ni pozabil zgolj v navednicah pojasniti, da pri tako imenovanih izbrisanih sploh ne gre za kršenje osnovnih človekovih pravic, pač pa za to, da nekateri ob osamosvojitvi niso hoteli izkoristiti ponujenih možnosti in si urediti statusa v Sloveniji.
Seveda gre za navadno politično laž namenjeno discipliniranju domačega nacional-šovinističnega volilnega telesa. 18.305 tudi uradno s strani državnih inštitucij te prosto po Janši na človekovih pravicah utemeljene države priznanih državljanov nekdanjih republik SFRJ, o izbrisu iz registra stalnih prebivalcev sploh ni bilo niti obveščenih, kaj pa šele, da bi jim bila ponujena kaka možnost, da si svoj status uredijo. To je bilo mogoče šele po skoraj desetletju kalvarije mnogih tudi po več desetletij na Slovenskem stalno živečih ljudi, državljanov drugih republik na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja preminule SFRJ.
Res je, da bi lahko zaprosili za slovensko državljanstvo. Toda že vsa ta leta od 26. februarja 1992, ko je prišlo do njihovega izbrisa iz registra do socialnih, zdravstvenih in drugih človekovih pravic upravičenega stalnega prebivalstva, ostaja neodgovorjeno vprašanje, zakaj bi naj pravzaprav te osebe z nastopom in uveljavitvijo te zgolj v glavi Janeza Janše na človekovih pravicah utemeljene nove države, privzele tudi slovensko državljanstvo. Kajti denimo na primeru slovenskih zdomcev na začasnem ali pač stalnem delu v tujini, je jasno, da kaj takega druge normalno demokratično urejene evropske ali pač svetovne države, kaj podobnega pač niso nikoli zahtevale.
Tako pa je golo dejstvo, da je do izbrisa prišlo, da bi se v čim večji meri homogeniziralo slovensko državljansko telo, kar pa s človekovimi pravicami nima prav nič skupnega. Tako je po letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic v Republiki Sloveniji nepreklicno jasno, da ta pač ni utemeljena na človekovih pravicah, pač pa na nacionalno homogeni državi. In še, da človekove pravice na Slovenskem pač niso nekaj univerzalnega, ampak da v tej državi skladno s trenutnimi političnimi potrebami sočasno soobstajajo njihove, naše in vaše človekove pravice. Res namreč je, da smo vsi enaki. Toda res je tudi to, da so eni vedno bolj enaki kot drugi. Tako to gre.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z na nacional-šovinizmu utemeljeno državo in njenimi avtoritarnimi osamosvojitelji v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>