Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Hlapec Migrant in njegova pravica (4872 bralcev)
Sreda, 19. 12. 2007
tomazza



Klikni za veliko sliko:

Generalna skupščina Združenih narodov je na podlagi decembra 2000 sprejete Mednarodne konvencije o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin poskrbela, da tudi na tej danes prav sončni strani Alp nismo kar tako mogli mimo včerajšnjega 18. decembra – mednarodnega dneva migrantov. Ker podatki črno na belem pričajo, da se število do parjenja in razmnoževanja ravnodušnih Slovenk in Slovencev v zadnjih letih povečuje zgolj in edino po zaslugi v ta podalpski raj priseljenih tujcev, so dela in vsega drugega zmožni migranti tako za impotentno narodovo telo kot na tej zemlji vse manj suvereno državo še kako usodno pomembni.

Generalna skupščina Združenih narodov je na podlagi decembra 2000 sprejete Mednarodne konvencije o zaščiti pravic migrantov na delu in članov njihovih družin poskrbela, da tudi na tej danes prav sončni strani Alp nismo kar tako mogli mimo včerajšnjega 18. decembra – mednarodnega dneva migrantov. Ker podatki črno na belem pričajo, da se število do parjenja in razmnoževanja ravnodušnih Slovenk in Slovencev v zadnjih letih povečuje zgolj in edino po zaslugi v ta podalpski raj priseljenih tujcev, so dela in vsega drugega zmožni migranti tako za impotentno narodovo telo kot na tej zemlji vse manj suvereno državo še kako usodno pomembni.

Enako pa pravzaprav velja tudi za celotno razširjeno domovino. Podatki evropskega statističnega urada – Eurostata namreč kažejo, da v večini držav članic Evropske Unije število prebivalcev narašča predvsem na račun selitvenega prirasta, medtem ko njihov naravni prirast ostaja negativen. Ker pa se tako v Slovenijo kot v celotno Evropsko Unijo migranti priseljujejo predvsem zaradi zaposlitve ali sezonskega dela, pa je iz tega že samo po sebi jasno razvidno, da je prav delo ključni predpogoj za naselitev onkraj Schengenskega zidu, ki bo z 21. decembrom stal na južni meji na Sotli in Kolpi. In ker je prav od dela oziroma dobrohotnosti evropskih ali pač domačih delodajalcev odvisno, koliko časa bo starajočim se Evropejkam in Evropejcem hlapec migrant sploh lahko preživel na drugi strani Schengenske zavese, je prav tako samo po sebi jasno, da so sem priseljeni delavci kar se da izkoriščana in cenena delovna sila.

Da je temu tako, so bili ob včerajšnjem Mednarodnem dnevu migrantov hočeš nočeš primorani priznati tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, iz katerega so skopo pojasnili, da se zavedajo potrebe po še intenzivnejšem nadzoru nad spoštovanjem pravic delavcev, državljanov tretjih držav in potrebe po stalnem izpopolnjevanju zakonodaje na tem področju. Posebej pa so uradniki resornega ministrstva za delo še poudarili, da imajo vsi v Sloveniji zakonito zaposleni tujci enake pravice iz delovnega razmerja kot slovenski delavci.

Za spoznanje, da pa ta poudarek, kljub temu da bi naj po slovenski zakonodaji vsaj deklarativno veljal, le ni povsem na mestu, pa le niso poskrbeli v Stranki mladih Slovenije, ki je včeraj pred ministrstvom za delo pod sloganom Občuti krivico pripravila slabo obiskani shod. Pohvalno sicer je, da je predsednik stranke, ki se pogaja o združitvi z Liberalno demokracijo, Darko Kranjc, pravilno opozoril, da problem seveda ni v tujih delavcih, pač pa v pomanjkanju nadzora s strani države in neurejeni zakonodaji. Da o enakosti na to stran Schengenske zavese priseljenih in tod zaposlenih delavcev s tukaj stalno živečimi delavci le ne moremo govoriti, je bilo namreč javno razgaljeno in znano že kak teden pred letošnjim mednarodnim dnevom migrantov.

Kako neenaki so tudi na slovensko-evropska tla priseljeni delavci in delavke, je namreč črno na belem razvidno iz 12. decembra na skupščini stanovalk in stanovalcev sprejetih Zahtev stanovalcev delavskega doma na Poljanski 66, ki je v lasti javnega podjetja Snaga d.o.o., zoper katerega je bila zaradi kršitev predpisov na področju zdravstvene ustreznosti in pogojev bivanja na inšpektorat za okolje in prostor podana tudi inšpekcijska prijava.

Ob splošno nevzdržnih in povsem nehumanih razmerah, v katerih živijo nastanjeni v delavskem domu na Poljanski ulici 66, v inšpekcijski prijavi izpostavljajo predvsem naslednje kršitve: V delavskem domu živi v povprečju 300 stanovalcev, ki so nastanjeni v prenaseljene sobe, kjer ima posameznik na voljo zgolj 3 kvadratne metre bivalne površine, ki vključuje tudi posteljo. V domu ni dovolj sanitarij glede na število stanovalcev. V pritličju sanitarij sploh ni, tako da stanovalci hodijo v zgornja nadstropja in čakajo tudi eno uro, da pridejo na vrsto. V povprečju so na voljo ene sanitarije na 50 stanovalcev.

Na voljo tudi ni dovolj tople vode za vsakodnevno tuširanje. Pri tem posebej poudarjajo, da večina stanovalcev opravlja težka fizična dela in dela tudi do 14 ur na dan. Prav tako niso zagotovljeni pralni stroji, da bi sami prali posteljnino in oblačila. Zdravstveno tveganje za stanovalce doma predstavlja tudi dejstvo, da lastnik v zimskem času ne zagotavlja ogrevanja. Posteljnino, to je rjuhe, jim menjajo vsakih štirinajst dni. Jogiji so prepereli in povsem dotrajani; iz njih gledajo vzmeti.

V delavskem domu ni niti kuhinj s tekočo vodo in pripadajočo opremo niti urejenih jedilnic. Zato so hrano primorani pripravljati v svojih spalnicah. Poseben zdravstveni problem predstavljajo ščurki, ki so prisotni povsod. Navkljub opozorilom lastnik ni poskrbel za učinkovito dezinsekcijo. Problem ščurkov je tako velik, da grozi pojav nalezljivih bolezni, še piše v prijavi, ki je romala na Inšpektorat za okolje in prostor.

Delavski dom na Poljanski 66 seveda ni edina taka ustanova na Slovenskem, kar nekaj jih je povsod po državi. Predsedniku SMS Darku Kranjcu v dopolnilo pa lahko pridodamo še to, da človeka nedostojno in zdravstveno oporečno življenje za 150 evrov mesečne najemnine in pod hišnim redom, ki onemogoča socialne stike, prepoveduje obiske in celo pravico do svobodnega izražanja, ponujajo tudi javna, malodane državna podjetja.

Tako o enakosti tujih delavcev v Sloveniji pravzaprav res ne moremo govoriti. Nadaljnja usoda same inšpekcijske prijave in samih prebivalcev delavskega doma na Poljanski 66 pa bo pokazala, ali gre tudi ob tokratnem sporočilu za javnost resornega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za eno navadno leporečje, ali pa bosta država in ves njen za zadevo pristojen represivni aparat naposled tudi dejansko ukrepala. Kajti do sedaj sta - prav tako kot moralna slovenska večina - poglede zgolj obračala stran od razmer, dogajanja in konkretnih usod za plesnivimi zidovi samskih in delavskih domov povsod po državi.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s hlapcem migrantom in njegovo pravico v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>