Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NAJ TEŽAVE HENDIKEPIRANIH ŽENSK NE OSTANEJO ZAPISANE LE V PREZRTIH KNJIŽEVNIH BESEDILIH ZA MATURO; sobota, 22. XII. 07, ob 13.00 (5663 bralcev)
Sobota, 22. 12. 2007
JasminaJ



V zadnji oddaji tega leta bomo govorili o hendikepiranih ženskah. O njihovem materinstvu, spolnosti, (ne)vključenosti v družbo ter o nasilju nad njimi se bomo pogovarjali z Uršo Valič, ki je diplomirala prav z naslovom "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo".
Julijana Kralj iz Duštva gibalno oviranih invalidov Slovenije - Vizija - pa nam bo povedala, zakaj je pri nas nujna vzpostavitev varne hiše za hendikepirane ženske, žrtve nasilja.

Poleg tega pa se bomo pogovarjali še s Katjo Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mihurko Poniž je namreč ena od podpisnic odprtega pisma Državni predmetni komisiji za splošno maturo za slovenščino. V odprtem pismu so štiri univerzitetne profesorice opozorile, da v več kot desetletju izvajanja mature med maturitetnimi književnimi besedili še ni bilo dela, ki bi ga napisala avtorica.


Danes smo pripravili kar nekaj posnetkov.
Najprej se bomo posvetili problemu hendikepiranih žensk. Pogovarjali smo se z
Uršo Valič, ki je študij etnologije in kulturne antropologije zaključila z
diplomsko nalogo "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo".
Pogovarjali pa smo se tudi z Julijano Kralj iz Društva vizija – društva gibalno
oviranih invalidov Slovenije. Za konec pa še intervju s Katjo Mihurko Poniž s
Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mihurko Poniž je namreč ena od
podpisnic odprtega pisma Državni predmetni komisiji za splošno maturo za
slovenščino. V odprtem pismu so štiri univerzitetne profesorice opozorile, da v
več kot desetletju izvajanja mature med maturitetnimi književnimi besedili še
ni bilo dela, ki bi ga napisala avtorica.

Urša Valič je diplomirala, kot že rečeno, z

naslovom "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo". Povzetku pravi: Družbene in kulturne
konstrukcije so hendikepiranim onemogočale polno in enkopravno vključevanje v
družbi. V 20. stoletju je pod vplivom relativizma prišlo do obrata pri
razuzmevanju hendikepiranih kot ljudi, ki imajo človekove pravice. V besedilu
se avtorica posveča vprašanju hendikepiranih žensk ter njihovih pravicah do
spolnosti in materinstva. Pokaže na potrebe in težave, s katerimi se soočajo
hendikepirane ženske, ki se odločijo, da bodo imele otroka."

Kako se dojema hendikepirane ženske in kako

se dojemajo same?




Kako dojemajo materinstvo?











Urša Valič se je novembra v Madridu udeležila
konference "Prepoznavanje pravic deklet in žensk z invalidnostjo".
Sprejeli so deklaracijo.






S problemom hendikepiranih žensk, ki so žrtve
nasilja, pa se ukvarja društvo Vizija – društvo gibalno oviranih invalidov
Slovenije. Pogovarjali smo se z Julijano Kralj. Opravičujemo se za malce slabši
posnetek.



............





Vračamo se v oddajo Sektor Ž. Pred kratkim
smo lahko v Delovi prilogi Maturanstka opazili odprto pismo Državni predmetni
komisiji za splošno maturo za slovenščino. Podpisnice: Katja Mihurko Poniž s
Fakultete za humanistiko Unicerze v Novi Gorici, Silvija Borovnik s FF Univerze
v MB, Milena Mileva Blažič s Pedagoške fakultete U v LJ in Vida Udovič Medved s
Pedagoške fakultete U na Primorskem so skušale opozoriti na dejstvo, da v
desetletju izvajanja mature med književnimi besedili še ni bilo nobene ženske
avtorice.





O pismu in tej problematiki smo se
pogovarjali s Katko Mihurko Poniž.






Komentarji
komentiraj >>