Torek, 25. 12. 2007
goran
Gerald Donald alias Heinrich Mueller alias Arpanet aslias Japanese Telecom alias Der Zyklus, nekoč polovica vplivnega detroitskega kolektiva Drexciya, je pod svojim najbolj prepoznavnim psevdonimom Dopplereffekt v letošnjem juniju povil nov album, ki si nedvomno zasluži več pozornosti. Z njim Donald sicer ostaja znotraj svoje značilne estetike, ki jo goji že skoraj dve desetletji, pa vendar z vsakim novim izdelkom naredi korak naprej. Na plošči Calabi Yau Space lahko slišimo nadaljevanje tistega kar je predstavljalo zvok detroitskega techna in electra v zgodnjih devetdesetih. Zvok na katerega so številni detroitski producenti v sredini devetdesetih, skozi zagledanost v »kurjaške« klubske ritme, skoraj povsem pozabili. In med tem, ko sedaj slednji kreativnost izgubljajo v lastni generičnosti, Donald skozi retro estetiko odpira vrata v prihodnost. (v celoti!)
* Na klasično, »mehansko« oziroma sintetično elektronsko glasbo pogosto letijo opazke, da je hladna in brezosebna. V večini primerov morda celo upravičeno, saj avtorji polnijo trg z generičnostjo, posledično pa to pomeni, da luč dneva ugleda kakšnih 95 odstotkov impotentne glasbe, ki največkrat služi le v promotivne namene sukačem plošč. Techno-glave se s takimi in podobnimi tezami sicer bržkone ne strinjajo. Vsak producent ima pač nek bolj ali manj prepoznaven element, vendar pa je ta resnici na ljubo opazen le posameznikom, katerih sluh ne seže dlje od »dveh gramofonov«. Sicer pa ta pojav ni le tipika elektronske glasbe, ampak ga lahko povsem mirno preslikamo v katerikoli žanr, zato je ubadanje s tem vprašanjem pravzaprav nesmiselno. Raje kot tovrstnim premlevanjem, pozornost pač odmerimo tistim intrigantnim 5 odstotkom, ki glasbo vedno znova kažejo v njeni najlepši podobi. Semkaj nedvomno sodi tudi skrivnostni detroitski kolektiv Dopplereffekt, ki je skozi dvanajstletni obstoj razvil zelo specifično estetiko, s katero navdihuje sredinsko elektro(nsko) produkcijo.
Osrednja kreativna os in ob Kim Karli edino ime, ki se ob omembi Dopplereffekt redno pojavlja, je Gerald Donald alias Heinriech Mueller alias Arpanet alias Japanese Telecom alias Der Zyklus, najbolj znan seveda po tem, da je skupaj s prezgodaj umrlim Jamesom Stinsonom tvoril legendarni detroitski elektro dvojec Drexciya. Gre za ultra-kreativnega elektronskega producenta, ki pod različnimi psevdonimi v povprečju izda en album letno - tega običajno pospremi še s kopico malih plošč –, ob tem pa kljub mnogoterim odvodom elektra, ostaja zvest svoji temačni, minimalistični estetiki. Pri tem ne skriva fascinacije nad zvočnostjo Kraftwerkov, ki je v Donaldovem poznejšem izrazu še bolj očitna kot pri Drexciyi. Vendar pa se ne ukvarja z recikliranjem, ampak to estetiko, ki je zaznamovala zgodnji Detroit, reflektira v nek paralelen čas in prostor, nekakšen rezervat zgodnje detroitske techno kulture. Dopplereffekt s prvencem ’Gesamtkunstwerk’ povijejo enega vrhuncev detroitskega techna in elektra, že z drugim albumom ’Linear Accelerator’ iz leta 2003, pa krenejo v bolj eksperimentalno, abstraktno okolje, kjer občutek za kreiranje tesnobne atmosferičnosti popeljejo v perfekcijo.
Z albumom ’Calabi Yau Space’ Donald in družba ostajajo v polju slednjega, predzadnjega naslova, zato so bili na ta račun deležni kritik, da je novi album pravzaprav le za presežek prikrajšan odvod plošče ’Linear Accelerator’. A te kritike povsem zbledijo ob vsesplošnem odobravanju novega albuma s strani bolj angažiranih ljubiteljev elektronskih prebiranj, ki v na prvi posluh res podobni vsebini, vendarle prepoznajo vnovičen presežek. Ta se pravzaprav skriva že v naslovni ideji, ki povedano poenostavljeno, predstavlja matematične oziroma fizikalne objekte, preko katerih v nam bolj razumljive karakteristike prostora, preslikamo kompleksnejše, težko razumljive strukture. Gre torej za precej znanstven pristop k ustvarjanju glasbe, ki odpira nekatera Cageova vprašanja o času in prostoru, vendar pa za razliko od večine sodobne ustvarjalne sile, ki se v korist koncepta odpoveduje formi, Dopplereffekt ostajajo bližje pop okvirom. Če parafriziramo – Dopplereffekt torej v nekakšno pop senzibilnost prevajajo večjemu delu glasbenih konzumentov težko razumljive in neoprijemljive vsebine, s katerimi se sicer ukvarjajo glasbeni teoretiki. Vendar pa te refleksije ob glasbi s ploščka ’Calabi Yau Space’ lahko tudi povsem zanemarimo, saj ta zlahka tvori povsem neodvisno entiteto. Ponovno je v ospredju tesnobna, post-apokaliptična atmosferičnost, ki jo poznamo še iz časov znamke Underground Resistance, le s to razliko, da aktualen izraz Dopplereffekt ponuja še precej bolj kompleksen zvočni zapis v katerem boste tudi po večmesečnem poslušanju še vedno odkrivali številne intrigantne detajle.
S ploščkom ’Calabi Yau Space’ se Dopplereffekt selijo k vedno bolj eklektični založbi Rephlex, kjer je Donald pod znamkama Drexciya ter Arpanet sicer že objavljal, vendar pa gre tokrat za ne-plesne vsebine, ki pa v zadnjem času pri tem neodvisnem založniku dobivajo vse več prostora. Seveda ob tem ne gre zanemariti dejstva, da je Richard James alias Aphex Twin, sicer solastnik Rephlexa, tudi velik ljubitelj zvočnosti, ki jo je gojil dvojec Drexciya in ki jo Donald v različnih pojavnih oblikah goji še dan danes. ’Calabi Yau Space’ nedvomno sodi med letošnje najbolj prepričljive elektronske albume in bo gotovo ponovno na prave tirnice usmeril marsikaterega avanturističnega producenta.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>