Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KAKO RANLJIVE SO KARTONASTE ILUZIJE, torek 25-12-2007 ob 16.00 (4449 bralcev)
Torek, 25. 12. 2007
Alja



Klikni za veliko sliko: V Plesnem Teatru Ljubljana so v petek uprizorili predstavo z naslovom Iluzija s kartona. Gre za delo plesalke Tine Janežič, sicer članice skupine Fourklor, ki pod vodstvom Branka Potočana ustvarja gibalne predstave, v katerih veliko eksperimentira z elementi fizičnega gledališča in cirkusa. Tina Janežič je tako med drugim sodelovala v domačih predstavah Zarjavele trobente, Nekje vmes in Ukradene pesmi, tokratna predstava pa je plod mednarodnega sodelovanja.
V Plesnem Teatru Ljubljana so v petek uprizorili predstavo z naslovom Iluzija s kartona. Gre za delo plesalke Tine Janežič, sicer članice skupine Fourklor, ki pod vodstvom Branka Potočana ustvarja gibalne predstave, v katerih veliko eksperimentira z elementi fizičnega gledališča in cirkusa. Tina Janežič je tako med drugim sodelovala v domačih predstavah Zarjavele trobente, Nekje vmes in Ukradene pesmi, tokratna predstava pa je plod mednarodnega sodelovanja.

Na odru se je tako predstavil slovensko-francoski trio, ki se je spoznal v Bruslju. Janežičeva se je tam leta 2005 vključila v program za učitelje sodobnega plesa, ki ga vodi Frey Faust, ki poučuje po tako imenovani Faustovi metodi. Čas v eni od evropskih plesnih prestolnic je prinesel tudi poznanstvo s Tristanom Letellierjem in Julienom Pinaudjem in prek njiju s svetom klovništva in komedije.
Slednji ponavadi mimo procesa profesionalizacije pripada svetu ulične umetnosti, kjer bolj kot scenski vložki štejejo interaktivnost, telesna prezenca ter po večini tudi humor. Morda ravno tej tradiciji v bran so plesalka, klovn in komedijant svoje izrazne medije kljub odrskemu prostoru predstavili v povsem izluščeni obliki. Tako sta morala igra in gib zapolniti možnosti, ki jih lahko nudijo scenografija, video, zvok in drugi elementi sodobnega gledališča.

Zasnovana kot črna komedija oziroma burleska fizičnega gledališča prikazuje kratke segmente, ki pripovedujejo zgodbe o iluzijah človekovega življenja. V te vpletajo nekatere znane mitologije in pravljice kot tisto o veliki ljubezni Romea in Julije. Ta je prikazana kot zgodba dveh bitij, ki nič kaj dosti ne dasta na uglajenost, prozno kvaliteto, milino in estetiko Shakespearovih junakov. Ta Romeo, ki bolj spominja na jamskega človeka, se ne prepušča kolesom krute usode, temveč se povzpne na balkon, na katerem ga čaka v ljubezen zagledana Julija. To si neučakano naloži čez ramena in na predvidoma belem vrancu odjezdi v gozd.

Manj srečen konec oziroma kar začetek doleti kralja, ki svoji zlati kroni in podedovanim privilegijem navkljub več kot otroškega in sramežljivega vedenja ne zmore. Morda celo noče ne glede na to, kaj se od njega pričakuje. Tina Janežič si v slogu šovov hipnotiziranja poskuša prižgati cigareto, kar ji po mnogih poskusih prepričljivega neuspeha in veliko opotekanja tudi uspe.

Te in še nekatere druge zgodbe na preprost in humoren način prikazujejo iluzije, ki jih ustvarjamo ljudje z izbiro ene realnosti izmed širokega spektra možnosti ter kako hitro se naš svet obrne na glavo. Vendar ali nas ne ravno ta hokus pokus življenjskih presenečenj dela ranljive do te mere, da želimo ustvarjalno taktirko svojih poti držati sami v rokah. In zaradi tega smo vsi samooklicani umetniki vsakdanjega življenja.

Kakšni so bili resnični vzgibi ustvarjalcev predstave, ki so rušili eno iluzijo za drugo ne glede na to, ali so te vsebovale kaj kartona ali ne, lahko torej le ugibamo. Glede na preprostost prizorov in omejenega medijskega dometa bi lahko sumili, da jim gre le za željo po nastopanju, ki pa je v trenutnih vremenskih razmerah lažje izvedljiva v notranjih prostorih kot pa na ulici. Ali pa gre ob tem le še za eno iluzijo občinstva sodobnega gledališča, ki pričakuje nekaj več? Z veseljem sporočamo, da se je naš svet morebitnih pričakovanj ob prepričljivo izvedeni in predvsem humorno obarvani predstavi zadovoljno sesedel sam vase.


Komentarji
komentiraj >>