Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Slovenija ni ne neodvisna in ne samostojna država (4491 bralcev)
Sreda, 26. 12. 2007
tomazza



Danes ste lahko za spremembo ves jutranji in potem še dopoldanski program Radia Študent poslušali kar doma. Temu je tako, ker so bili natančno pred 17 leti uradno razglašeni rezultati plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je potekal 3 dni prej, torej 23. decembra 1990. Vse do septembra 2005 se je sicer imenoval enostavno samo dan samostojnosti. Toda ker je aktualni koaliciji na oblasti rovarjenje po polpretekli zgodovini nasploh blizu, nenazadnje prav iz dogodkov, ki so plebiscitu sledili črpa vsa svoj osamosvojiteljski politični kapital, ga je Janševa večina v državnem zboru preimenovala, pravzaprav pa samostojnosti ob bok pritaknila še enotnost. Ne glede na to, da pa je tak epitaf enotnosti nemara celo primeren, saj to ljudstvo res prav nikoli več ne bo tako enotno, kot je bilo takrat, ko je bilo potrebno obkrožiti odgovor na preprosto vprašanje, ki se je glasilo: Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?
Danes ste lahko za spremembo ves jutranji in potem še dopoldanski program Radia Študent poslušali kar doma. Temu je tako, ker so bili natančno pred 17 leti uradno razglašeni rezultati plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je potekal 3 dni prej, torej 23. decembra 1990. Vse do septembra 2005 se je sicer imenoval enostavno samo dan samostojnosti. Toda ker je aktualni koaliciji na oblasti rovarjenje po polpretekli zgodovini nasploh blizu, nenazadnje prav iz dogodkov, ki so plebiscitu sledili črpa vsa svoj osamosvojiteljski politični kapital, ga je Janševa večina v državnem zboru preimenovala, pravzaprav pa samostojnosti ob bok pritaknila še enotnost. Ne glede na to, da pa je tak epitaf enotnosti nemara celo primeren, saj to ljudstvo res prav nikoli več ne bo tako enotno, kot je bilo takrat, ko je bilo potrebno obkrožiti odgovor na preprosto vprašanje, ki se je glasilo: Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?

Visoka udeležba in plebiscitarna večina, za to da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država se je sicer izreklo 88,5 odstotkov vseh volivcev, potrjuje, tako da je bilo to vprašanje res preprosto, kot da je bila pred-plebiscitarno propagandna kampanja res uspešna. Slovenija, moja dežela. Pa takrat enkrat smo se kar naenkrat znašli na sončni strani Alp. Toda če je že sonce na tej strani še naprej včasih sijalo in včasih pač ne, so se po deželi, ki naj bi postala samostojna in neodvisna država, pričele dogajati prej ne-videne stvari, ki pa jih nekako resnici na ljubo iz samega vprašanja le ni bilo moč kar tako razbrati.

Samostojnosti in neodvisnosti naj bi sledil večstrankarski sitem in demokracija. S tem da naj bi Slovenija postala neodvisna in samostojna država bi naj sama, oziroma ok., v njenem imenu izvoljeni predstavniki ljudstva, suvereno sprejemala odločitve o lastni usodi in v dobrobit svojih državljanov. Toda državljani ste, tako črno na belem kažejo statistike, 17 let kasneje po zgodovinskem DA, vse bolj nezadovoljni nad tem, kako dobro da nam gre v tem tržnem gospodarstvu, kot se sicer politično korektno reče kapitalizmu.

Do tega družbenega sistema, o katerem v plebiscitarnem vprašanju pač ni bilo ne duha ne sluha, smo prišli po obdobju blitzkrieg tranzicije, ki pa, ne glede na to, da tako piše v zakonih, po mnenju nekaterih še vedno ni zaključena. No mogoče še res traja, je pa poskrbela za kar nekaj usodno novih stvari. Prvič je to gotovo veliko socialno razslojevanje. Kajti če so že posamezni akterji najodmevnejših afer, pramati vseh je gotovo osamosvojiteljska trgovina z orožjem, svoje v tranziciji nagrabljeno premoženje zaenkrat še primorani skrivati, hkrati povsod po deželi ne manjka vaških dvorcev in palač raznoraznih povzpetnikov, ki jim predsednik vlade Janez Janša rad ljubkovalno reče tajkuni.

Da pa brez konkretnih ekonomskih koristi le ne bi ostala tudi vsakokratna politična kasta na oblasti imamo v tem krasnem novem svetu tržnega kapitalizma za vsak slučaj še fenomen državne in paradržavne lastnine. S tem zaradi političnih interesov in tudi pod tržno ceno pogosto prodajanim imetjem, kot v primeru delnic Mercatorja ter Nove kreditne banke Maribor, in v njegovem imenu padajo glave urednikov, se zamenjujejo celotne uprave, ter se celo poskušajo kupovati naslednje volitve. To pa že ni več tržna, pač pa je predvsem in povsem politična ekonomija.

Predvsem politična ekonomija je sicer narekovala tudi vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO, po katerem je nepreklicno jasno, da o samostojnem sprejemanju suverenih odločitev demokratično izvoljenih domačih predstavnikov ljudstva pač ne moremo več govoriti. Kako bomo samostojni in neodvisni po Evropski Uniji, piše v že lani sprejeti Lizbonski pogodbi in njeni strategiji. Za še več gospodarske rasti bomo še nekoliko bolj in več delali. Ali se bodo s tem tudi dejansko kaj omembe vredne dvignile plače, pa zaenkrat še ni najbolj jasno.

Kako pa bomo samostojni in neodvisni po zvezi NATO, pa je prav tako jasno v dokumentih, ki so bili že sprejeti. In to ne v Ljubljani ampak na sedežu zveze v Bruslju. Slovenija povečuje število vojakov v mednarodnih misijah po vsem svetu, dobro nam gre tudi pri izpolnjevanju temeljne zaveze ob vstopu v zvezo, in sicer, da bomo počasi za vedno nove artefakte NATO-orožarske industrije pognali že 2 odstotka bruto-družbenega proizvoda. Kljub temu, da se jima ne bo reklo Nato bazi, bosta ti dve prav v skladu z že vsaj pet let starimi zahtevami Washingtona, nastali v Kopru in Cerkljah ob Krki.

Tako bi bilo prav da bi bil za vse, ki ste bili 23. decembra 1990 upravičeni do sodelovanja na volitvah in ki ste na gosto posejanih voliščih po vsej državi, podali pozitiven odgovor na preprosto zastavljeno vprašanje, dela prost dan samostojnosti, in še enotnosti, če že hočete, pravzaprav dan razmisleka. Razmisleka predvsem o tem, kaj pa da ste vi takrat mislili, da bo sploh prinesel ta zgodovinski DA, zaradi katerega ste danes namesto v službi kar doma.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem poskrbel na srečo do v veži domače hiše potekajočega plebiscitarnega odločanja 23. decembra 1990 neupravičeni Tomaž Z.









Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Zeitgeist Erik se je s profesorjem Rastkom Močnikom pogovarjal o vstopu Slovenije v Schengen

Kultivator Erik in Boris sta umazala izumetničeno sliko Schengena

Zeitgeist Urh se je o Hrvaški povolilni situaciji pogovarjal s Hrvaškim profesorjem komparativne politike Caratanom

Kultivator Erik in Boris sta se ukvarjala s prvim krogom privatizacije NKMB

Terminal Ivo Podržaj o Histerii Slovenici

Pljunki pozabe Abu Mumio Jamala

Kultivator o politizaciji političnih zapornikov

Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu

Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji










Komentarji
komentiraj >>