Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
četrtek, 20.2.2003 (3463 bralcev)
Četrtek, 20. 2. 2003
tomazza



... Američani se pripravljajo na teroristične napade, priljubljenost Busha mlajšega pa še naprej pada ...
... Donald Rumsfeld o živih ščitih kot zločinu proti človeštvu...
... Hrvaška od jutri prosilka za članstvo v Evropski uniji ...
... Brigadir Šuligoj o zvezi NATO ne razmišlja več, on NATO je...
... Odbor za zunanjo politiko naposled le tudi o Vilniuški izjavi ...
OFF NAPOVEDNIK

Slovenija postaja z vsakim dnem demokratičnega monopola politične oblasti domačih liberaldemokratov, slovenske ljudskosti in združenega socialdemokratskega listja vse bolj puritanska država. Kebrovemu prohibicijskemu zakonu o trgovinski prepovedi in omejevanju porabe alkohola je pred kratkim sledila še antipornografska direktiva medijskega inšpektorja na ministrstvu za kulturo, Ivana Pala. Ne glede na to, da se Slovenci, glede na statistične rezultate, že tako ali tako premalo razmnožujemo, pa bomo zaradi direktive, s katero so na kulturnem ministrstvu politično imenovani strokovnjaki potegnili črto med pornografijo in erotiko, ostali še brez tisto malo erotično-pornografske spodbude, ki jo je bilo moč najti na domačih kabelskih omrežjih.

Stvari pa so lahko tudi drugačne. Denimo v Mehiki, kjer so na zahtevo ministrstva za zdravstvo morali s polic mehiških lekarn umakniti cigarete. Lekarnarji, ki se že vnaprej zavedajo, da bodo zaradi te vladne odločitve utrpeli precejšnjo izgubo, pa jo nameravajo nadomestiti s prodajo piva. Za razliko od domačih za slovensko zdravje zaskrbljenih uradnikov, so v Mehiki namreč že spoznali, da pivo v zmernih količinah zdravja ne ogroža.

OFF PROGRAM

Dileme ni več. Združene države Amerike in njen evropsko obmejni vazal Velika Britanija bosta pred samosvojo vojaško akcijo proti iraškemu režimu Sadama Huseina skozi Varnostni svet Združenih narodov poskušala spraviti novo resolucijo o Iraku. Vsebino osnutka nove resolucije pa v anglosaksonski koaliciji stalnih članic Varnostnega sveta še oblikujejo, o natančnem datumu predstavitve resolucije pa se bosta še morali dogovoriti. Velika večina držav pa je sicer na odprtem zasedanju Varnostnega sveta, ki se je dogajalo na južnoafriško zahtevo v imenu Gibanja neuvrščenih, podprlo razorožitev Iraka z mirnimi sredstvi.

Medtem pa se zdi, da je tudi povprečnim Amerikancem, vsaj takrat, ko niso zaposleni z nakupovanjem zalog lepilnega traka in polivinila, ki ga med drugim z nasmeškom po domovini prestrašenih svobodoljubov propagira ameriški minister za domovinsko varnost Tom Ridge, vseeno že nekoliko dovolj vojaškega plesa svojega predsednika. Ankete za raziskovanje javnega mnenja – ta temelj določanja notranjih prioritet politike ameriške administracije – so namreč neusmiljene. Medtem ko je temnpolta zvezda že prejšnje vojne proti Iraku, Collin Powell, celo pridobil nekaj statističnih točk svoje priljubljenosti, pa je ameriški predsednik George Bush mlajši med svojimi državljani vse bolj nepriljubljen. Njegovo vojaško delo namreč pozitivno ocenjuje samo še 52 odstotkov Američanov.

Presenetljivo pa je, da je bolj popularen od svojega predsedniškega gospodarja celo stari vojni jasterb – obrambni minister Donald Rumsfeld. Ta je v današnji izbor veličastnih prišel s svojim mnenjem, da so živi ščiti »zločin proti človečnosti in kršitev vojnega prava«. Mirovniškim mušketirjem, ki te dni po Bagdadu delajo različne direktne akcije, je sporočil, da »namestitev živih ščitov ni vojaška strategija, ampak da je to umor, kršitev vojnega prava in zločin proti človečnosti. In da bo kot taka tudi obravnavana.« Za mnenje o včerajšnjem repenčenju Donalda Rumsfelda pa smo poklicali v Bagdad, kjer se še vedno nahaja naš dopisnik Erik.


Kako pa kaj drugače v Bagdadu?


Pa se glede na poročila o nadzoru iraškega režima, ki so jih polni svetovni mediji, po Bagdadu sploh da prosto gibati?

Veliko prahu pa je te dni po domovini dvignila tudi s strani domačih množičnih medijev razpihnjena gonja proti ceniku, ki naj bi ga aktivisti postavili za svoje usluge domačim medijskim korporacijam. Kako je torej s tem?

Od iraške krize pa se bi očitno rada poskusila obogatiti vsaj Turčija. Pogajanj še ni konec, problematična pa je predvsem cena, ki jo je ameriškim imperialnim interesom po iraški nafti postavila Turčija kot odškodnino za namestitev ameriških vojakov in uporabo turških vojaških oporišč za napad na Irak. Uradno sicer Američani o ceni niso pripravljeni barantati, toda ta se vseeno viša. Trenutno naj bi tako znašala že šest milijard dolarjev neposrednih donacij in 20 milijard dolarjev dolgoročnih kredirov.

Predvsem finančnih koristi pa si od članstva v Evropski uniji in ne zvezi, kot je včeraj določila domača koalicijska večina, obeta naša južna soseda Hrvaška. Ta bo po mesecu dni intenzivnega lobiranja po evropskih prestolnicah jutri tudi uradno vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji. Od premika Schengenske meje še nekoliko bolj na jug Balkanskega polotoka pa se naj bi okoristila tudi domovina, pred katero bo 23. marca referendumski trenutek evropske in Nato resnice.

Toda po mnenju poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske, brigadirja Bojana Šuligoja, domače vojaške strukture o morebitni državljanski zavrnitvi vstopa v zvezo NATO na referendumu sploh ne razmišljajo več. Takšne so besede poklicnega vojaka in prvega moža Poveljstva slovenske vojske: »O zvezi NATO ne razmišljamo več in se na njo posebej ne pripravljamo. Delamo namreč, kot da smo v zvezi NATO, kajti NATO pomeni za nas tudi standarde, ki smo jih že prevzeli, saj boljših ne poznamo.« Ostalo pa naj le doreče politika.

Njeni poslanski predstavniki, vešči razpravljanja o domačih zunanjih zadevah, pa se bodo danes popoldne na pobudo poslanskih skupin SNS in SMS le sestali na Parlamentarnem odboru za zunanjo politiko. Preverjeno jih bo s svojo prisotnostjo počastil tudi spočiti zunanji minister Dimitrij Rupel, katerega lik naj bi poslanci imeli v zobeh zaradi njegovega solističnega pristopa k vilniuški izjavi o podpori ameriškemu vojaškemu pristopu k reševanju iraške krize. Poslušajmo torej, kaj menijo iz vrst predlagateljev današnje popoldanske seje parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko.
Igor Štemberger, domači mladinski parlamentarni podmladek:

Kaj pa o soliranju zunajega ministra menijo nacionalni sopredlagatelji popoldanske razprave?

Zanimivi, na ministrovo stran pa se bodo tokrat postavili tudi v pokončni opoziciji. Socialdemokratske barve brani Rudolf Petan.

Vse lepo in prav, o tem, ali pa se bo kakšna beseda rekla tudi o prevozu ameriške vojaške opreme iz Italije preko Slovenije, za katero naj bi ZDA neformalno zaprosile Slovenijo, pa so bili sogovorniki molčeči. Ključno namreč je, ali bo Slovenija sledila tokrat svetlemu avstrijskemu zgledu in prehoda orožja za vojno v Iraku čez svoje ozemlje pred sprejetjem ustrezne resolucije Vranostnega sveta ne bo dovolila. Uradno pojasnilo domačega zunanjega ministrstva pravi, da je za transport vojaške čez ozemlje Republike pristojno Ministrstvo za obrambo, zato lastnega stališča nimajo. Toda ve se že, da naj bi transport potekal predvsem po železnici in da naj bi v kakih dvajsetih konvojih prepeljali predvsem oklepnike, tanke, lasersko opremo in zabojnike.




Komentarji
komentiraj >>