Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 6. 1. ´08 ob 15.00; MUSTAFA KANDIRALI: Izbor posnetkov iz 70. in 80. let (Uzelli, 2006) (3466 bralcev)
Nedelja, 6. 1. 2008
Bogdan B



Oddaja predstavlja največjega med velikimi mojstri klarineta iz Turčije; je neke vrste homage vsesplošnemu glasbenemu razvoju v Turčiji, katerega del je nedvomno tudi Mustafa Kandirali. Gre namreč za glasbenika, ki je vse od izdaje svojega prvega singla za založbo Odeon leta 1957 načrtno sodeloval z vsemi, ki so lahko pomagali k njegovi prepoznavnosti in uspehu, torej z založbami, promoterji in nenazadnje z javno radijsko hišo, ki je ponesla njegov glas v najbolj oddaljene kotičke 70 milijonske države. Imel je torej umetniško in poslovno žilico, kar je uveljavljal že od otroštva dalje, ko je kot izjemno talentirani klarinetist prinašal domov denar od nastopov, ki jih je imel večkrat na porokah. To mu je omogočalo samostojne odločitve, ki so ga leta 1947 pri njegovih 17-ih letih prinesle v center glasbenega dogajanja – Carigrad. (v celoti!)
* Medtem, ko zahodni svet negoduje nad upadanjem prodaje diskografskih izdelkov, vzporedno cvetijo še trije neodvisni glasbeni trgi – iranski, egiptovski in turški. Vsi so seveda večmilijonski in naklada posameznega cedeja priznanega glasbenika v Turčiji je prej 100.000 kot 10.000 izvodov. In to ne kot priloga dnevnega časopisa. Podatek, da je delež prodaje glasbenih izdelkov zahodnega izvora v Turčiji manjši kot deset odstotkov, pove veliko o globalni glasbeni industriji ter o sami zagledanosti zahodne popularne glasbe, ki bi verjetno lahko preživela na običajnih nosilcih zvoka ne glede na tehnološki razvoj, če bi preučila in se prilagodila tržnim razmeram in poslovnim običajem od zahoda neodvisnih glasbenih trgov.

To so uvodne besede v oddajo, ki predstavlja največjega med velikimi mojstri klarineta iz Turčije; je neke vrste homage vsesplošnemu glasbenemu razvoju v Turčiji, katerega del je nedvomno tudi Mustafa Kandirali. Gre namreč za glasbenika, ki je vse od izdaje svojega prvega singla za založbo Odeon leta 1957 načrtno sodeloval z vsemi, ki so lahko pomagali k njegovi prepoznavnosti in uspehu, torej z založbami, promoterji in nenazadnje z javno radijsko hišo, ki je ponesla njegov glas v najbolj oddaljene kotičke 70 milijonske države. Imel je torej umetniško in poslovno žilico, kar je uveljavljal že od otroštva dalje, ko je kot izjemno talentirani klarinetist prinašal domov denar od nastopov, ki jih je imel večkrat na porokah. To mu je omogočalo samostojne odločitve, ki so ga leta 1947 pri njegovih 17-ih letih prinesle v center glasbenega dogajanja – Carigrad.

Mustafa Kandirali je postal znan po tem imenu (ki pove, da je doma iz mesta Kandira ob Črnem morju) šele v drugi polovici petdesetih let. Pred tem se je namreč podpisoval s priimkom Kadioglu, ki izhaja iz področja Soluna, od koder je prišel njegov ded in tudi predniki njegove matere. Tudi njegov oče je bil priznan klarinetist v lokalnem območju, vendar je mladi Mustafa zgodaj ugotovil, kam ga bo peljala pot. V Carigradu, kjer ni imel nikogar, se je uspešno znašel že prvi večer in kmalu je igral v najbolj cenjenih kavarnah. V eni izmed njih se je na smrt zaljubil in tako kot mladostnik poročil dekle iz družine prištinskega izvora. Z njo je ostal do njene smrti leta 1985. Po treh letih služenja vojske v vojaškem orkestru, je kmalu prišel v vrh. Prelomnica je bila smrt takrat najpopularnejšega klarinetista Šükrüja Tunarja, ki ga je Kandirali zamenjal v radijskem orkestru dr. Nevzata Atliga. Izdaja njegova singla na 78 obratih leta 57 je dosegla rekordne številke prodaje in Mustafa Kandirali je postal glasbena ikona. Njegova zapuščina danes šteje 150 singlov in albumov ter 20 kaset, 20 let igranja v počitniškem programu na radiu in televiziji. Vmes so bili še koncerti, skoraj vsak večer, in sicer vseh 50 let.

S Kandiralijem so se lahko primerjali mnogi turški klarinetisti, ko je šlo za taksime, improvizacije v klasičnih oblikah , nenadkriljiv pa je bil v oyun havasih, plesnih komadih, kjer je najprej briljiral kot spremljevalni glasbenik, med drugim je bil v spremljevalnem bendu legendarnega pevca Zekija Mürena, nato pa tudi kot lider zasedb. Večina komadov, ki jih je posnel, so bili ravno v slogu oyun havasi, med katerimi so prevladovali tisti romskega izvora – roman havasi. Na tem mestu je treba povedati, da Kandirali ni napisal nobene skladbe, vendar je z virtuoznostjo in z drugimi glasbenimi sposobnostmi prirejal komade na način, da so postali prepoznavni in popularni po njegovi izvedbi, zato ne čudi, da je mnoge preimenoval.

Kandirali je seveda poznano ime tudi v naših krajih. Pred časom se je dalo v Ljubljani kupiti album Caz Roman, ki ga je izdala nemška založba Network. Če se ne motim, pa smo Kandiralija na tem radiu prvič poslušali s koncertnimi posnetki, ki jih je Ičo Vidmar naredil na festivalu novega jazza v Moersu 1991. To je eden koncertov, ki jih tudi sam nikoli ne bom pozabil, saj je Kandirali odigral na vso moč, stoječ pred spremljevalnimi glasbeniki in jih med soliranjem vodil v zgradbi, dinamiki in solih. Legendarni koncert, ki bi ga bilo dobro slišati, recimo ob 80-letnici Kandiralijevega rojstva, ki bo leta 2009, čeprav uradni dokumenti pravijo, da se je rodil leto kasneje.

Kandirali danes zaradi bolezni ne nastopa več. Za njim ostajajo posnetki in izdaje, ki jo predstavljamo danes. Gre za pravo etnomuzikološko zakladnico glasbenih in zapisanih informacij na 90-ih straneh o času, ki ga je zaznamoval Mustafa Kandirali. Ko je album septembra 2006 album izšel, so imele vse glasbene trgovine v centru Carigrada police zapolnjene s to izdajo. Ni potrebno ugibati, kje se vsi ti številni izvodi nahajajo danes.

pripravil Bogdan Benigar



Komentarji
komentiraj >>

Re: Nedelja, 6. 1. ´08 ob 15.00; MUSTAFA KANDIRALI: Izbor posnetkov iz 70. in 80
Petar [07/01/2008]

Naaaaajboljša glasba kar sem jih slišal na tem radiju zadnje čase!!!!!!!!!! Zelo dober izbor mojstra turškega klarineta! Upam, da bo več istovrstne glasbe na radiju! n.pr.: Selim Sesler, ...
odgovori >>