Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(3018 bralcev)
Torek, 8. 1. 2008
Boris V.



ob 7:00
... Janša se dobrika pravoslavcem ...
... Incident med Američani in Iranci ...
... Trčili dve ameriški letali F-18 ...
ob 8:00
...UNHCR spet ostro proti slovenskemu zakonu o mednarodni zaščiti ...
... HDZ naj bi danes podpisala sporazume o sestavi vlade ...
... Ameriško Vrhovno sodišče tuhta o smrtonosni injekciji ...
ob 9:00
... Čadska vojaška letala bombardirala Darfur ...
... Oportunizem v Afganistanu ...
... Avstralska vlada ne da odškodnin ugrabljenim Aboridžinom ...
ob 7:00

Premier Janša se dobrika pravoslavnim volilcem v Sloveniji. Tako se je srečal s parohom Srbske pravoslavne cerkve Peranom Boškovićem in ob tem podprl projekt kulturno pastoralnega centra v Ljubljani. Bošković pripravljenosti predsednika vlade, da jim po možnosti odpre tudi državno vrečo denarja, ni mogel prehvaliti. Islamska skupnost ima očitno manj pravic kot »skoraj naši«.

Pravosodni minister Šturm, ki bo - mimogrede - po Boškovićevih besedah dobil v bližnji prihodnosti visoko cerkveno odlikovanje s strani pravoslavne cerkve, se je srečal z direktorjem Arhiva Republike Slovenije in direktorji regionalnih arhivov ter vodij enot. Dogovorili so se o pripravi poročila o popisani škodi iz druge svetovne vojne, za katero Jugoslavija takrat ni zahtevala poplačila. Obljubljajo hitre odškodnine. Za šestdeset let nazaj se plačuje, izbrisanim danes pa nič, razen diskreditacije.

Američani pa diskreditirajo Irance. V Hormuški ožini ob Iranu so se v incident zapletle iranske in ameriške ladje, sicer brez žrtev, a bojda resno. Američani seveda obtožujejo Iran, da brez razloga provocira nedolžne ameriške vojaške ladje, ki naj bi bile v mednarodnih vodah, na kar so bili Američani skoraj prisiljeni odgovoriti z ognjem.

Kaj pa se zgodi, če se igraš z ognjem, pa sta spoznali posadki dveh ameriških vojaških letal F-18, ki sta trčili v Perzijskem zalivu iz nam neznanih razlogov. Pilot v enem letalu in pilot ter kopilot v drugem so se pravočasno izstrelili, tako da niso utrpeli poškodb, pa še iz višav so lahko občudovali iraške turistične destinacije.

ob 8:00

Kot smo na Radiu Študent že poročali, je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ostro kritiziral slovenski zakon o mednarodni zaščiti. To je ponovil regionalni predstavnik UNHCR-ja Lloyd Dakin in poudaril, da zakon znižuje pravne standarde pod mednarodno ravnjo. Naj povemo, da je naša »Dežela« ena od tistih z najnižjim številom priznanih statusov begunca. Zmanjšuje se tudi število prosilcev za azil.

V Zagrebu naj bi danes Hrvaška demokratska skupnost, zmagovalka tamkajšnjih parlamentarnih volitev novembra lani, s partnerji podpisala koalicijske sporazume o oblikovanju vlade. Po napovedih bo HDZ podpisala sporazume s Hrvaško socialno-liberalno stranko in Hrvaško kmečko stranko, svoj vladni fotelj pa naj bi dobili tudi predstavniki manjšin.

Dogovorili so se tudi na Kosovu. Na parlamentarnih volitvah zmagovalna Demokratska stranka Kosova Hašima Tačija in Demokratska zveza Kosova Fatmirja Sejdiuja sta dosegli dogovor o oblikovanju koalicijske vlade. V sredo se bo o tem izrekla še skupščina. Njihova prednostna naloga je, kot pravijo, neodvisno Kosovo in to zelo kmalu.

Ameriško Vrhovno sodišče je začelo tehtati argumente za in proti ukinitvi usmrtitev s smrtonosno injekcijo. Zaradi odločitve Vrhovnega sodišča, da bo o tem odločalo, so že od septembra lani začasno prekinili prinašanje smrti z injekcijo. Konzervativni sodniki neradi slišijo argumente, ki bi lahko odložili izvajanje smrtne kazni, liberalne pa le moti morebitno trpljenje ob umiranju, ne pa sama usmrtitev. No, odločitev Vrhovnega sodišča ne bo vplivala na zvezno državo Nebrasko. Tam te še vedno najraje scvrejo.

ob 9:00

Čadska vojaška letala so bombardirala dve vasi v sudanski pokrajini Darfur in ubila šest ljudi, trdijo Združeni narodi. Napad se je zgodil dan po tem, ko je čadski predsednik Idris Deby dejal, da bo poslal tja enote, da bi uničile čadske upornike v Darfurju, vendar je tiskovni predstavnik čadske vlade zanikal vdor njihov enot v sosednjo državo.

Poka tudi v Iraku. V dveh eksplozijah v Bagdadu je umrlo najmanj štirinajst ljudi, tudi vodja vojaške skupine, ki se bori proti Al Kajdi in jo podpirajo Američani, Riyadh Samarrai. Ranjenih je še osemnajst oseb. Zahodni mediji njegovo skupino radi predstavljajo kot zaslužno za zmanjšanje nasilja v sunitskih pokrajinah, saj se ne bori proti Američanom.

Tudi v Afganistanu je oportunizem vsakdanji pojav. Bivši talibanski vodja Mullah Abdul Salaam je, potem ko je prestopil na »pravo stran«, dobil mesto guvernerja mesta Musa Kala v provinci Helmand, ki so jo koalicijske sile in afganistanska vojska zopet osvojili decembra. Britanski premier vseeno trdi, da se s Talibani ni za pogajati. Kaj pa z bivšimi?

Avstralska vlada se je odločila, da ne bo plačala odškodnin tisočim Aboridžinom, ki so bili kot otroci ločeni od njihovih družin. Tako imenovana »Ukradena generacija« je zahtevala odškodninski fond v višini skoraj devetsto milijonov ameriških dolarjev. Namesto tega vlada obljublja denar za zdravstvene in izobraževalne programe, ki naj bi Aboridžinom pomagali bistveno bolj.





Komentarji
komentiraj >>