Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 20. 1. '08 ob 19.00 (ponovitev 27. 1. '08 ob 10.00) MARIJA MOJCA PUNGERČAR: Singer (Triva Records/ Zapisi, 2007) (3733 bralcev)
Nedelja, 20. 1. 2008
MarioB



Album, ki je pred kratkim izšel pri novi slovenski založbi 3via Records / Zapisi, s svojim podnaslovom “Mojca poje slovenske šiviljske, tkalske in predilske”, poznavalcem domače etno scene najbrž ne bo ponudil nobenega namiga, kaj lahko pričakujejo. Razumljivo, kajti avtorica albuma se sicer ne ukvarja s petjem, pričujoči album je sad njenega multimedijskega udejstvovanja. Pungerčarjeva je namreč že leta dejavna na tovrstni sceni, kjer se poglobljeno ubada prav z umetniško artikulacijo intimnih, socialnih in političnih konotacij, povezanih s tekstilno obrtjo in industrijo. (v celoti!)
* Album, ki je pred kratkim izšel pri novi slovenski založbi 3via Records / Zapisi, s svojim podnaslovom “Mojca poje slovenske šiviljske, tkalske in predilske”, poznavalcem domače etno scene najbrž ne bo ponudil nobenega namiga, kaj lahko pričakujejo. Razumljivo, kajti avtorica albuma se sicer ne ukvarja s petjem, pričujoči album je sad njenega multimedijskega udejstvovanja. Pungerčarjeva je namreč že leta dejavna na tovrstni sceni, kjer se poglobljeno ubada prav z umetniško artikulacijo intimnih, socialnih in političnih konotacij, povezanih s tekstilno obrtjo in industrijo.

Album Singer se navezuje na njeno istoimensko inštalacijo, ki je bila leta 2003 predstavljena na Mestu žensk, z njo pa je komentirala propad domače tekstilne industrije, ki je bila zaradi globalnih tokov prisiljena zapreti številne tovarne in obrate. Naslov albuma Singer poleg angleškega pomena pevec oziroma pevka nosi tudi neposredno povezavo s šivanjem, saj gre za ime najslavnejšega šivalnega stroja, ki je bil tudi del inštalacije. Z dotikom stroja so namreč obiskovalci lahko pognali posnetek šestih slovenskih ljudskih pesmi, hkrati pa se je pognalo zvokovje – piskanje, šumenje, brnenje – ki ga je zasnoval Borut Savski, soavtor projekta, sicer zvočni raziskovalec in dolgoletni sodelavec našega radia.

Na albumu slišimo, kako Mojca te ljudske pesmi zapoje ob spremljavi omenjenih zvočnih posegov, zadnji, sedmi komad te, sicer kratke, a povedne plošče, pa ponuja zapis s te inštalacije, v katerem se v medsebojnem prepletanju in plastenju gnetejo vse prej zapete pesmi. Kot je umetnica zapisala v spremnem besedilu na ovitku albuma, je te pesmi zapela za zgodovinski opomin. Mojca sicer dostikrat hudomušne in zabavne pesmi zapoje trpko, s cmokom v grlu in s tresočim se glasom. Tako jim poda nov pomen, iz njih naredi malone žalostinke. Pesmi v njeni interpretaciji zato zazvenijo precej odtujeno, kot bi dejansko prihajale iz drugega, precej oddaljenega in nespoznanega sveta.

K učinku odtujenosti oziroma netukajšnjosti izdatno pripomorejo zvočni učinki Savskega, ki pa k odtujenosti pritaknejo še brechtovski učinek potujitve, ko se zaveš, da ne poslušaš pesmi kot take, ki so drugače melodične, lepe, zabavne in poučne, ampak si priča interpretaciji, podaji, miselni konstrukciji, ki te zares presune, tako da začneš slišano dojemati na novi ravni. Tak postopek umeščanja tradicije v nove kontekste je pri nas bolj izjema kot pravilo. Enako lahko trdimo za angažiranost in sporočilnost slišanega, ki ob spoznavanju konteksta ponuja popolnoma drugačno interpretacijo ljudske zakladnice, ki se tako izkaže za gnetljiv in voljen material, iz katerega lahko dobri mojstri stkejo nekonvencionalno krparijo, ki je pomensko in kontekstualno za nekaj tisoč obratov šivalnega stroja daleč od izvirnika.

Višek slabih 20 minut dolgega albuma je že omenjeni zadnji posnetek, v katerem se prelivajo vse prej slišane pesmi, ki v trku druga z drugo ter ob morečem brnenju učinkov pridobijo spet nove pomene. Ta slojevita skladba je izredno sugestiven in pravšnji zaključek albuma, ki se s svojim temačnim, malone morastim vzdušjem posluša kot epitaf neki nekoč izredno razvejani tradiciji, ki so jo pokopali rušilni učinki globalizacijskih procesov. Album Singer gotovo ne sodi med tiste, ki jih boste podarili argentinskim sorodnikom, željnim zale domače besede, zato je toliko bolj primeren kot priložnostno darilo članom slovenske vlade, ki si – ker dvomimo, da imajo kaj prida posluha za ljudske in ljudi – čas kratijo tudi z ogledovanjem multimedijskega dodatka k albumu s fotografijami slovenskih zaprtih tekstilnih obratov.

pripravil Mario Batelič


Komentarji
komentiraj >>