Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Dejan Habicht: Form specific (4390 bralcev)
Petek, 25. 1. 2008
IdaH



Izraz site-specific označuje umetniško delo, ki je zaradi boljših možnosti recepcije in z namenom neposredne komunikacije z okoljem posebej prilagojeno temu prostoru. In kaj torej v tem kontekstu pomeni form-specific?
Klikni za veliko sliko: Izraz site-specific označuje umetniško delo, ki je zaradi boljših možnosti recepcije in z namenom neposredne komunikacije z okoljem posebej prilagojeno temu prostoru. In kaj torej v tem kontekstu pomeni form-specific? V prvi vrsti je bil to naslov ene izmed bolj odmevnih razstav pod okriljem Moderne galerije v zadnjem desetletju. Na ogled je bila leta 2003 v nesojenem Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi 22. Na pročelju razpadajoče stavbe je bila obešena definicija naslova kot izpisek iz slovarja:

forma: 1. videz stvari, zunanji izraz kakega pojava; 2. način, kako je kaj izraženo; 3. ustaljen, predpisan način komunikacije
specifičen: 1. poseben, lasten samo določenemu predmetu, pojavu, osebi; 2. značilen, tipičen, določen
form specific: 21 značilnih, izrazitih, določenih oblik, kako je nekaj ustaljenega, predpisanega, povedanega na poseben, svojevrsten način, lasten samo določenemu pojavu ali osebi.

Razstava je predstavljala dela 21-ih avtorjev, med njimi Daniela Burena, Liama Gllicka, Marjetice Potrč, Apolonije Šušteršič in drugih. Prikazovala je dela, ki so kljub svoji objektnosti ohranila zmožnost neposredne komunikacije z družbenim, političnim in kulturnim kontekstom in se niso umaknila v polje sebi zadostne univerzalnosti. Čeprav je razstava za seboj pustila obširno in zelo artikulirano publikacijo, s številnimi intervjuji, izjavami avtorjev, tekstom kustosinje razstave Zdenke Badovinac, Bojane Piškur, Igorja Zabela, Adele Železnik in drugih mednarodnih piscev, so jo v Moderni želeli predstaviti na drugačen način. Publikacija vsebuje tudi zelo nazorno foto dokumentacijo, ki je zagledala luč dneva skozi zrklo Dejana Habichta. In prav ta dokumentacija je predmet trenutne razstave v Kresiji.

Razstava se pojavlja še v nekem drugem kontekstu, ki se na prostor Metelkove 22 veže na bolj formalen način. Je drugi dogodek obširnega projekta Gostimo Moderno galerijo, ki je nastal na pobudo kustosinj galerije Alkatraz Jadranke Ljubičič in Galerije Škuc Alenke Gregorič. V 20-ih galerijah in razstavnih prostorih se bo od decembra 2007 do aprila 2009 zvrstilo 25 projektov. Gostimo Moderno galerijo opozarja na kritično situacijo, v kateri se je znašla celotna slovenska umetniška scena, ker je Ministrstvo za kulturo v času obnove prostorov Moderne galerije popolnoma spodrezalo financiranje njihovega programa.

Podporniki projekta opozarjajo, da so manjše institucije za vizualno umetnost organsko odvisne od obstoja Moderne galerije. Kajti naloga katere koli centralne nacionalne institucije kjer koli po svetu je, da prepoznava določene prakse kot umetniške, hkrati pa omogoča obsežnejšo komunikacijo na mednarodnem nivoju. Deluje kakor velika mama in če ni mame, so otroci sirote. Če se vrnemo nazaj na Metelkovo 22, usoda Muzeja sodobne umetnosti ostaja še vedno popolna neznanka. Oziroma! Ministrstvo za kulturo ima neke zelo blazne ideje o razstavišču za sodobno umetnost, kjer bi strokovno osebje skrbelo zgolj za birokratski del vodenja muzeja, knjižnice, pisarne, restavratorske delavnice, ne bi pa imelo besede pri oblikovanju programa. Program naj tako oblikoval, v narekovajih: „strokovni svet“. Ministrstvo očitno ne razume, da nacionalna institucija s selekcijo podeljuje praksam umetniški status.

Akcija Gostimo MG naj bi služila tudi kot klic k vzpostavljanju platforme povezovanja in sodelovanja manjših galerij in inštitucij, ki delujejo znotraj polja sodobne umetnosti, in tesnejše komunikacije z almo mater. Moderna je za produkcijo in reprezentacijo umetnosti nujno potrebna ne glede na to, ali se z njenim izborom strinjamo ali ne.

Ključna ideja projekta je, da program oblikuje vsak izmed zaposlenih kustosov in kustosinj Moderne galerije. V Kresiji se je vsekakor pokazala kvaliteta njihove produkcije. Obetata pa se tudi kvaliteten video program kustosa Igorja Španjola in razstava Šengenske ženske v galeriji Škuc pod taktirko direktorice Moderne Badovinec.

Kaj torej predstavlja fotografska razstava v Kresiji? Dejan Habicht že več kot desetletje deluje kot hišni muzejski fotograf Moderne galerije, ki občasno fotografira tudi za druga razstavišča. V svoji predanosti opazovanju umetniške produkcije je postal zelo izpopolnjen opazovalec umetniških razstav, ki od njega ne zahteva zgolj gledanja kompozicije, ampak tudi razumevanje vsebine. Njegovo fotografsko videnje razstav in umetniških del predstavlja praktično vizualno kritiko ali neke vrste vizualno recenzijo razstave. Fotografsko videnje nekega dela se ne more izogniti temu, da ga hkrati tudi interpretira. Vendar Habicht uspešno krmili med svojim videnjem dela in verKlikni za veliko sliko: odostojnosti predstavitve v širšem umetnostno zgodovinskem kontekstu. Zgoraj omenjena publikacija Form Specific je zato ravno zaradi te doslednosti uporabna. Saj delo pogosto osvetljuje na način, ki ga sami ne opazimo ali ne pričakujemo.

Iz foto reprize Form Specific Ida H.



Komentarji
komentiraj >>