V začetku tega tedna je nepričakovano, kot strela z jasnega, udarila vest, da je ugasnilo življenje prodornega umetnika Dušana Piriha Hupa. V zavesti širšega kroga kulturnih konzumentov bo ostal zapisan kot izvrsten vizualni ustvarjalec, fotodokumentarist ter oblikovalec nekaterih alternativnih gledaliških skupin. Dejstvo, da nas je Hup zapustil tako nenadoma, v komaj 56. letu starosti, pušča za sabo neizmerno praznino, ki jo lahko premagajo le njegova brezčasna dela in neusahljive ideje.
V začetku tega tedna je nepričakovano, kot strela z jasnega, udarila vest, da je ugasnilo življenje prodornega umetnika Dušana Piriha Hupa. V zavesti širšega kroga kulturnih konzumentov bo ostal zapisan kot izvrsten vizualni ustvarjalec, fotodokumentarist ter oblikovalec nekaterih alternativnih gledaliških skupin. Dejstvo, da nas je Hup zapustil tako nenadoma, v komaj 56. letu starosti, pušča za sabo neizmerno praznino, ki jo lahko premagajo le njegova brezčasna dela in neusahljive ideje.
Čeprav se Hup v zadnjem desetletju ni prav pogosto pojavljal med udeleženci pomembnejših razstavnih dogodkov, je njegovo ime vselej pomenilo pomemben segment domače vizualne umetnosti in porajajoče se alternativne kulture. Še več. V sedemdesetih in osemdesetih letih je v mnogočem pripomogel k delnemu zabrisu meja med pojmoma visoke in alternativne kulture, ki še vedno stojita na nasprotnih bregovih kulturno-umetnostnega sistema.
Dušan Pirih Hup se je rodil leta 1952, kar pomeni, da je odraščal v duhu uporniških generacij konca šestdesetih let. To ga je za vselej zaznamovalo z nemirnim svetovljanskim duhom in večnim raziskovalnim in eksperimentalnim zagonom. Od sredine sedemdesetih let je bil aktivno udeležen pri delovanju pocestnega gledališča Pred razpadom, udejstvoval se je v zvočno prostorskem projektu Hidrogizma, bil eden entuziastov vplivnega gledališča Ane Monro, deloval v krogih tedanjega Škuca in Foruma ter se proslavil kot eden ustanoviteljev galerije Equrna.
V sklopu KUD-a France Prešeren je dolga leta organiziral delavnice kreativne fotografije, ki so spodbudile prenekaterega mladca k ukvarjanju z neizmerno širokim poljem avtorske fotografije, saj na področju Slovenije vse do današnjega časa ni mogoče dobiti kakršne koli formalne izobrazbe na tem področju. Hup je kot eden prvih fotografov v domačem prostoru prisegal na drugačen, nedokumentarističen pristop do avtorske fotografije in se posluževal raznih elementov fotomontaže in fotokopiranja.
Po letu 1995 je Hup popolnoma opustil vse ostale likovne prakse in se osredotočil zgolj na fotografijo, ki je postala orodje, odsev in neizbrisni dokument njegovih neskončnih potovanj v daljne dežele predvsem bližnjega in daljnega Vzhoda, ki postane njegova osnovna motivika in večna inspiracija.
Ko smo v galeriji Photon pripravljali Hupovo samostojno razstavo, Izbor 1997 - 2006, si nismo niti predstavljali, da je le-ta tudi njegova zadnja. Dušan Pirih Hup je namreč v zadnjih nekaj letih z obnovljenim ustvarjalnim zagonom produciral nove projekte in jih predstavljal v različnih kontekstih galerijskih postavitev. Svoj finalni akt je zabeležil z odličnim in humornim kataložnim projektom v sklopu lanskega 52. grafičnega bienala v Ljubljani.
Dušan Pirih Hup, alternativec, ludist, umetnik in dokumentarist, je tako svojo življenjsko pot zaključil v polnem delovnem zamahu, sredi neustavljive ustvarjalne sle, ki jo lahko prekine le smrt.
Od Dušana Pirih Hupa se je poslovil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>