Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Verbalni delikt sramotitve države (5307 bralcev)
Sreda, 6. 2. 2008
tomazza



Da je Slovenija, demokracija svojevrstnih paradoksov res ni prav nič posebej novega. Nenazadnje nas na to na dnevni bazi opozarja zgolj na prvi pogled nepovezano dogajanje. Tako je denimo prav včeraj luč sveta pod okriljem Muzeja za novejše zgodovine in političnih ter kapitalskih botrov v ozadju ugledal spletni portal slovenskapomlad.si, prvo dejanje obeležitve 20. obletnice afere JBTZ, s katero se želi spodbuditi javno razpravo o človekovih pravicah, demokraciji, demokratičnih procesih in spremembah v zadnjih 20 letih v Sloveniji.
Da je Slovenija, demokracija svojevrstnih paradoksov res ni prav nič posebej novega. Nenazadnje nas na to na dnevni bazi opozarja zgolj na prvi pogled nepovezano dogajanje. Tako je denimo prav včeraj luč sveta pod okriljem Muzeja za novejše zgodovine in političnih ter kapitalskih botrov v ozadju ugledal spletni portal slovenskapomlad.si, prvo dejanje obeležitve 20. obletnice afere JBTZ, s katero se želi spodbuditi javno razpravo o človekovih pravicah, demokraciji, demokratičnih procesih in spremembah v zadnjih 20 letih v Sloveniji. Pa če tokrat pustimo ob strani pomisleke morebiti celo povsem neprimernega imena tega virtualnega muzeja, saj sta si pomlad v političnem smislu copyrightali dve največji stranki aktualne koalicije, pa ne moremo mimo golega dejstva, da danes na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vloženi kazenski ovadbi zoper avtorje in podpisnike dveh peticij proti cenzuri in pritiskom na novinarje, sami zase razblinjata mit o trdnosti temeljev za spoštovanje človekovih, državljanskih in nacionalnih svoboščin ter parlamentarne demokracije Slovenije, ki jih je z združevanjem široke civilne družbe pred 20 leti postavljal Odbor za človekove pravice.

Kajti če je bilo zbiranje podpisov pod raznorazne politične in druge civilno-družbene zahteve in peticije še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, povsem legitimna oblika demokratičnega boja za taiste svoboščine, ki bi jih naj osvobojeni od totalitarističnega jarma po čem že kaj bolj nedemokratične rajnke države imeli v tej demokratični, očitno zgolj na papirju suvereni in glede na razkrita navodila ameriške administracije ne tudi povsem evropski Sloveniji, temu očitno ni več tako. Kazenski ovadbi zoper Blaža Zgago, Mateja Šurca in vseh 571 novinarjev ter urednikov, ki smo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji podpisali, namreč kažeta, da se tudi novi, aktualni demokratični režim, kaj bistveno ne razlikuje od starega. In še da se je spremenila zgolj metoda discipliniranja režimu nepokornih oziroma motečih elementov.

Kajti če je v času, na katerega bodo letos nostalgično spomine obujali takratni akterji Odbora za človekove pravice, domače sovražnike krasnega starega socialističnega reda in partijske oblasti povsem odkrito preganjal in zatiral državni represivni aparat, oziroma njegovi politično preverjeni uslužbenci, sedaj ta to počne povsem prikrito, odkrito pa to po novem demokratično gonjo zoper tej po čem že demokratični družbi moteče elemente po nareku svojih političnih gospodarjev izvajajo politično preverjeni državljani, pravzaprav pa lakaji.

Kazenski ovadbi, ki temeljita na 170. in 174. členu kazenskega zakonika Republike Slovenije, je vložilo 6 politično preverjenih državljank in državljanov, vsi pa tako ali drugače spadajo v ideološki krog aktualne politike na oblasti, nemara edinega konkretnega rezultata po postanem dehtečega pomladnega dogajanja pred 20 leti. To so Marjan Cerar, Beno Pehani, Janko Koštomaj, Martina Bukovec, Simona Luckmann in Ive Stanič. Gre pa zgolj za operativce, zamisel, kako tudi v demokratični Evropi disciplinirati domač medijski prostor se je gotovo porodila političnim svetovalcem maga iz Gregorčičeve, dejanski pregon pa bo v imenu teh šestih državljank in državljanov ter ideološkega kroga, kateremu pripadajo, izvedlo domače v kadrovskem smislu prav tako politično preverjeno državno tožilstvo.

Po 170. členu domačega kazenskega zakonika je sicer kaznivo o nekom trditi ali raznašati kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu, čeprav se ve, da je to kar se trdi ali raznaša, neresnično. Po 174. členu pa je prepovedano sramotiti državo Slovenijo. In pozor, če bi se utegnilo zgoditi, da bi ti prvovrstni farsi od kazenskih ovadb dejansko prišli na sodišče, potem bi nam to prav po kazenskem zakoniku mirno prisodilo denarne kazni in do dveh let zapora. Toda te države, in prav to dokazujeta tudi politično motivirani kazenski ovadbi teh šestih političnih lakajev zoper 571 slovenskih novinarjev in urednikov, res ni težko sramotiti, oziroma pravzaprav zgolj poročati o tem, kako se sramoti sama.

Tako kot je stara Jugoslavija že v 133. členu ustave poznala in uveljavljala verbalni delikt, kar je z drugimi besedami pomenilo, da je bilo bolje paziti, kaj, kdaj in komu si kaj, če sploh kaj, kritičnega do režima navrgel, tako ga danes demokratična republika Slovenija, čeprav je uradno odpravljen in bi naj tudi v tej državi veljala svoboda govora, mišljenja in združevanja, uveljavlja prav skozi 174. člen Kazenskega zakonika, po katerem je prepovedana tudi verbalna sramotitev države.

Tako to državo, v kateri se preko spletnega portala slovenskapomlad.si te dni vzpostavlja virtualna obnova silovite dinamike demokratičnih in tranzicijskih procesov, ki so Sloveniji zagotovili to virtualno demokracijo, zlagano suverenost in po čem že uspešen vstop v evropske integracije, s kazenskimi ovadbami branijo državljani-vojaki. Njihova povsem napačna presoja razmer pa je v tem, da so se lotili prav 571 novinarjev in urednikov, katerih poklic je prav poročati, kako to državo pravzaprav sramoti prav aktualna politika in njeni lakaji. Tako bo bržkone prav zaradi teh danes vloženih kazenskih ovadb, nemara pa res tudi dejansko stekla razprava in preiskava navedb iz novinarske peticije, ki sta ju prvo-obtožena Šurc in Zgaga zahtevala od evropske tujine, če že ne domovine.


ODPOVED: Tudi tokratni verbalni delikt sramotitve domovine sem v N-euro momentu zagrešil danes so-ovadeni Tomaž Z, ki v primeru obsodbe s Šebenikom in Urhom zahtevam troposteljno celico na območju slišnosti Radia Študent.


Komentarji
komentiraj >>