Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
RIMA 305: HADŽEM HAJDAREVIĆ - 2. del (nedelja, 27. 1. 08, ob 19.50) (2572 bralcev)
Nedelja, 27. 1. 2008
petrak



Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.

Hadžem Hajdarević, pesnik, pisatelj, literarni kritik, publicist in urednik živi v Sarajevu, končuje podiplomski študij in dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za jezik. Je član Društva pisateljev BiH in BiH PEN centra.

Hadžem Hajdarević – 2. del

Hadžem Hajdarević se je rodil v Kruševu pri Foči leta 1956. V Sarajevu je končal muslimansko srednjo versko šolo ter študij maternega jezika in južnoslovanskih književnosti na filozofski fakulteti. Nekaj časa je delal kot asistent za bošnjaško literaturo. Bil je urednik časopisov Preporod, Muslimanski glas in Ljiljan, glavni in odgovorni urednik založbe Ljiljan, ki se že nekaj let imenuje Tugra, ter član uredništva zbirke Bošnjaška literatura v 100 knjigah.

Hadžem Hajdarević, pesnik, pisatelj, literarni kritik, publicist in urednik živi v Sarajevu, končuje podiplomski študij in dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za jezik. Je član Društva pisateljev BiH in BiH PEN centra.

Hajdarević je eden najbolj plodnih in najboljših bošnjaških pesnikov, so zapisali v knjigi Ustje jezika.

Objavil je več pesniških zbirk: Selitev obal, leta 1981, Katere Nuhove ladje, leta 1987, Žive vode, leta 1990, Pesmi ponikalnice, leta 1995, izbor Štiri ustja, leta 1995, leta 1997 zbirko Peto ustje, izbor ljubezenskih pesmi leta 1998, Jutrišnje potovanje z ladjo leta 2000, leta 2003 sledi knjižni izbor pesmi z Mehmedinovićem, naslovljen Ustja, Na sonetnih otokih pa leta 2004 in 2005. Leta 1998 je objavil še knjigo anekdotične proze Zgodbe z Dobrinje, leta 2000 knjigo kratkih zgodb Klinika za plastično kirurgijo. Knjigo kolumen Deževna družba pa leta 2006.

Za prvenec Selitve obal je prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši prvenec v Bosni in Hercegovini. Za knjigo Pesmi ponikalnice pa leta 1996 nagrado Skenderja Kulenovića, leta 2005 za knjigo Na sonetnih otokih pa nagrado planjax.

Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij. Slovenski bralci so ga od leta 2004 lahko poznali kot prozaista, saj je založba Goga iz Novega mesta izdala knjigo zgodb Hadžema Hajdarevića z naslovom Klinika za plastično kirurgijo, v slovenskem prevodu Romane Podobnik. Zdaj tudi kot pesnika.

V začetku novembra 2007 je obiskal Ljubljano in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini z naslovom Ustje jezika. Pesmi, zbrane v knjigi, sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak. Založila pa jo je Študentska založba iz Ljubljane. Na slovenski turneji se je 7. novembra ustavil tudi v kavarni Slamič. Hadžem Hajdarević je svoje pesmi prebral v originalu, Tanja Petrič pa v slovenščini. Prisluhnimo odlomku.

Rimo v eter – rimo v veter pripravlja Petra Koršič.







Komentarji
komentiraj >>