V ponedeljek, 11. marca, se je ob deveti večerni uri v Kudu Franceta Prešerna začel interaktivni pesniški večer, naslovljen Slopenia. Namen literarnega večera je bila predstavitev ameriške online literarne revije, ki je na medmrežju na naslovu www.slope.org. Revija Slope, kot prva ekskluzivna online revija, ki naj bi predstavljala najboljšo ameriško oziroma v angleščini pisano poezijo, je krst doživela z izvodom prve edicije novembra oziroma decembra leta 1999. Zadnja, štirinajsta številka, rojena v zimi 2002, pa je posvečena sodobni slovenski poeziji.
SLOPENIA V KUDU – NASTOP SLOVENSKIH PESNIKOV PO IZBORU MICHAELA FARRELLA
V ponedeljek, 11. marca, se je ob deveti večerni uri v Kudu Franceta Prešerna začel interaktivni pesniški večer, naslovljen Slopenia. Namen literarnega večera je bila predstavitev ameriške online literarne revije, ki je na medmrežju na naslovu www.slope.org. Revija Slope, kot prva ekskluzivna online revija, ki naj bi predstavljala najboljšo ameriško oziroma v angleščini pisano poezijo, je krst doživela z izvodom prve edicije novembra oziroma decembra leta 1999. Zadnja, štirinajsta številka, rojena v zimi 2002, pa je posvečena sodobni slovenski poeziji.
Obsežno predstavitev slovenskih pesniških prostorij je pripravil urednik, avstralski pesnik Michael Farrell. Na straneh revije Slope se poleg rubrik Nove pesmi, Nova proza, Kritike in Poezija v prevodih nahaja še obširna predstavitev Slovenije z naslovom V tem trenutku, ki obsega eseja Aleša Debeljaka: V iskanju arhetipa: moje mesto v tranziciji in Nespečnost in poezija očividca ter esej Iztoka Osojnika: Ozadje literarnega festivala Vilenica 2001 in esej Justina Clemensa: V kozmičnem vrtincu: Vilenica 2001 – mednarodni literarni antologijski izbor. Objavljen je tudi Farrellov intervju s pesnikom Branetom Mozetičem, z izjavo: »I think there is a 'macho mafia' ... in Slovenia we have very, very few women poets.« Farrell pa je zadnji številki Slopa dodal še kritike o pesništvu Debeljaka, Kosovela, Kušarjeve in Zajca.
Največ vrstic online revije Slope pa je zapolnjenih z verzi sodobnopišočih slovenskih pesnikov v angleškem prevodu Ane Jelnikar, Michaela Farrella, Evalda Flisarja, Vesne Tomič in s pomočjo pesnikov samih. Prav na željo objavljenih avtorjev pa so v ponedeljek organizirali interaktivni pesniški večer, ki si je domovanje za slabo uro našel v Kudovi dvorani. Odločitev, kateri pesniki so se s štiriminutnim nastopom predstavili na Kudovem odru, pa je bila v rokah Avstralca Michaela Farrella. Morda nenavadno ogrlico pesnikov so sestavljali: Iztok Osojnik, Jure Novak, Gregor Podlogar, Primož Čučnik, Meta Kušar, Dimitar Anakiev, Tone Škrjanec, Brane Mozetič, Klemen Pisk, Taja Kramberger, Lucija Stupica, Tomislav Vrečar in Uroš Zupan, ki pa se branju ni odzval.
Večer, označen kot interaktiven, je svoje ime opravičil z na platno projiciranimi prevodi pesmi iz revije, medtem ko so avtorji brali, izjemoma deklamirali svoje pesmi v slovenščini. Branje pa je nemnogim navzočim blagoslovil sam urednik revialne postavitve Michael Farrell s projiciranim pozdravnim pismom, poslanim preko interneta iz Avstralije. Po petinštiridesetih minutah od bolj zadržanih do z vmesnimi in smiselnimi pripombami začinjenimi branji pesmi se je večer sklenil s posneto avtorsko interpretacijo dveh pesmi pokojnega pesnika Jureta Detele, ki je tudi vmeščen na revijalne strani. Prazen oder, ki je sijal s snopom svetlobe, je pričal umanjkanje, hkrati pa je preplavil dvorano z Detelovo prepoznavno in izdelano interpretacijo, lahko dojeto kot glas »z druge strani«. Nekaj minut trajajoče naplavljanje posnetega, skoraj strašljivega glasu je zaokrožilo večer. Ljubiteljem poezije Jureta Detele je morda znano, da je konec osemdesetih ŠKUC izdal kaseto, dvojček branj Šalamuna in Jureta Detele, tako da si ta izostanek lahko popravite.
Interaktivnosti je bilo v Kudu toliko, kot smo omenili. Večer je nedvomo prinesel eno, to je promocijo ameriške spletne strani za literaturo, ki se v zadnji številki posveča Sloveniji. Doprinesel je k prepoznavnosti sicer že poznanih slovenskih pesnikov in dveh pesnic. Kaj pa so navsezadnje branja, pesniški ali literarni festivali kot to?! Nastop je vžigalica, ki zaneti plamen, viden nekaterim naključnim, še bolj pa nenaključnim obiskovalcem. Nemara se je podobno zgodilo selektorju, avstralskemu pesniku Farrellu, ki je bil obiskovalec zadnje Vilenice. Z nekajmesečnim bivanjem v Sloveniji pa si je preko utripa, branj in prijateljstev izgradil svojo sliko, izrisano s pisavami slovenskih literatov. Ogledate si jo lahko na www.slope.org.
Prisluhnili smo izseku dogajanja v dvorani Kuda 11. marca 2002: Tone Škrjanec in Hašiš, za konec pa Zakaj sem Jugoslovan Dimitarja Anakieva.
Interaktivnost Slopenie je lovila Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>