Poročilo s četrtkovega predavanja Leva Centriha z naslovom »Pomen kritik stalinizma«

Predavatelj je predavanje začel z ugotovitvijo, da se v interpretacijah zgodovine Sovjetske zveze znotraj Sovjetske zveze sama beseda 'stalinizem' ne pojavlja. Po teh virih je bil čas od Oktobrske revolucije dalje čas revolucionarne kontinuitete, v kateri Stalinov čas ne predstavlja posebnega obdobja ali odmika od te kontinuitete. Izraz 'stalinizem' je nastal izven Sovjetske zveze, na Zahodu. Najprej so ga začeli uporabljati trockisti, ki so imeli Stalinovo obdobje za izdajo leninizma in Oktobrske revolucije, nov zagon pa je dobil po Hruščovi kritiki kulta osebnosti po Stalinovi smrti.

Temeljna teza predavanja je bila, da stalinizem kot afirmativna družbenopolitična praksa nikoli ni obstajal. To ne pomeni zanikanja gulagov, nekakšne levičarske verzije zanikovanja holokavsta. Pomeni le, da je obdobje, polno bojev, hkratnih zgodovinskih procesov, družbenih protislovij in ideoloških polemik nemogoče stisniti pod enotno oznako stalinizma. To je bilo le ideološko orožje marksističnih nasprotnikov sovjetskega režima, ne pa koncept, s katerim bi bilo mogoče teoretsko pojasniti delovanje sovjetske družbene formacije.

To, da se je izraz stalinizem tako uveljavil v sodobnem zgodovinopisju, kaže na določeno teoretsko šibkost te discipline. Po Centrihu so zgodovinopisne študije Sovjetske zveze blizu orientalizmu, kot ga je definiral Edward Said, saj stalinizem pojmujejo kot fenomen Vzhoda in ga raziskujejo strogo lokalno ter v svoje analize ne vključujejo kompleksnega dvosmernega razmerja med Sovjetsko zvezo in Zahodom.

Poleg tega metodologija velike večine zahodnih družboslovnih študij zgodovine Sovjetske zveze temelji na obsesivnem prebiranju ogromnih in neobvladljivih količin arhivskega materiala, ki se nikoli ne zaključi in nikoli ne pripelje do dokončnega spoznanja resnice. Namesto tičanja v arhivih in izkopavanja množice dnevno svežih empiričnih dejstev je predavatelj predlagal primerjalno analizo tako sovjetske produkcije vednosti o sebi kot nesovjetske produkcije vednosti o Sovjetski zvezi.

Namesto proučevanja produktov te produkcije, se pravi pisnih dokumentov, bi tako proučevali način te produkcije same. S takšno metodo bi bilo mogoče analizirati kompleksnost strukture sovjetske družbene formacije, ne da bi se zapletli v neskončno kopičenje empiričnih evidenc.

Kritike stalinizma niso le del ideoloških obračunavanj v času hladne vojne in kot take del preteklosti, ki danes ni več aktualna ali relevantna. Kritike stalinizma so, nasprotno, bistvene za razumevanje zgodovine Sovjetske zveze od srede dvajsetih do srede petdesetih let 20. stoletja. Ta četrtek, 14. 2., bo v klubu Gromka ob 18h predaval Luka Lisjak Gabrijelčič. Naslov predavanja pa bo TOTALITARIZEM KOT KONCEPT IN KOT IDEOLOŠKI ANTIOKSIDANT: KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED!

Poročilo je napisal Primož Krašovec.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent