Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Raveonettes !!! (3535 bralcev)
Sreda, 13. 2. 2008
Recky



Igor Pavkovič recenzira nastop dueta Raveonettes v Italiji ... (ekskluziven video posnetek!) (v celoti!)
REKIJEVA RECENZIJA PETKOVEGA KONCERTA THE RAVEONETTES V KLUBU NEW AGE PRI TREVISU

* Kulturni praznik, fraj dan in nič mejne kontrole na Fernetičih je bil zadosten razlog za ogled nastopa danskega trash-pop dua The Raveonettes prejšnji petek v klubu New Age, v mestecu Roncade, ki se nahaja v neposredni bližini Trevisa, oz. Tržiča.

Dodaten vzgon in motivacija je tudi aktualni album »Lust, Lust, Lust«, malce sramežljivo izdan novembra lani, ki ponovno ponuja nekaj prepotrebnega žara v avtorskem delu skupine. Album »Pretty in Black« iz leta 2005 je bil namreč zaradi preproduciranosti manjše razočaranje.

Predno se lotim dogajanja na odru mogoče še ena zanimivost. Namreč, pri nakupu karte je bil vsak, ki ni imel letne članske izkaznice kluba, napoten k okencu, kjer je moral vplačati 5 evrov. Ob tem je moral izpolniti položnico, naslovljeno na klub, tja pa se je potem denar tudi nakazal.

S tem je vsak postal član kluba New Age in na ta način financiral program. Če si kartico že imel, si pač plačal le karto, ta je znašala 15 evrov. Samo za informacijo in primerjavo z na primer Partibrejkers, ki so pri nas zadnjič stali 20 evrov. Za občutek. Tujcem prispevka ni potrebno plačati.

A pustimo to. Posvetimo se dogajanju. Večer so odprli The Transister, nekakšni smešni kloni Joy Division, Interpol ali Editors. Imeli so tudi gvante in kravate. Kljub prej omenjenim cenjenim referencam so bili zelo neprepričljivi in njihov nastop je šel v pozabo že po prvem piru. Pa tudi želja videti enigmatični, na trenutke diabolični danski duo The Raveonettes je bila prevelika.

Ti so ob pogašenih lučkah pričeli nastop s komadom »Hallucinations« z nove plošče. Ker sem želel nastop zabeležiti še s fotičem, sem se ob ne preveč številčni publiki – kakšnih dvesto jih je bilo – prerinil do odra z desne strani.

Že prej sem opazil, da bo tam stala pevka in kitaristka Sharin Foo. Po prvih kitarskih akordih se je počasi pričel prižigati sicer skromen odrski »light«. Nenadoma sem se z objektivom znašel pred dolgimi nogami pevke. Srednje velike »hajhilke«, temne nogavice. Pogledam gor in vidim v oprijeto enodelno obleko odeti »angel Skandinavije«. Sharin Foo s svojim naivno nedolžnim izgledom in seveda glasom trga gate in vzbuja neizmerno domišljijo. Ko je pričela peti, je bil čas za čisto nirvano.

Tako kot je minimalistična že sama glasba Raveonettes, je bil tudi odrski nastop v tem kontekstu. Na desni Sharin na kitari in mikrofonu, na levi druga kitara in vokal, Sune Rose Wagner, za obema pa le dva pokončna bobna in pripadajoči bradati bobnar v izgledu člana hillbily benda, kar ni pomembno, saj je svojo funkcijo korektno opravljal.

Drugi komad v nizu je bil »Dead Sound«, prav tako z nove plošče. Občinstvo je bilo malenkost zadržano, tudi bend na odru je imel takšno pozo. Očitno cena malce »arty« medijske podobe. Kljub vsemu je iz odra prihajala vznemirljiva zvočna podoba. Seveda le, če ste ljubitelji popolnega minimalizma, hrupnih, distorziranih kitar, zvokov rockovskih korenin iz 50-ih in noisa 80-ih, filmov noir, Velvet Underground, Jesus & The Mary Chain, melanholije in popa navsezadnje. Ničesar od naštetega ni manjkalo.

Niz, ki je sledil, se je sprehodil skozi ključne pesmi prvih treh albumov, težo enournega nastopa pa je nosil repertoar z nove plošče. Ena ura se je pokazala tudi za pravo dolžino, saj na ta način zaradi podobnih struktur v komadih ni prišlo do »utrujenosti materiala« in tako so zaključili nastop ob pravem času, ko so bile tenzije sprejemanja pri poslušalcu na najvišjem nivoju.

Roko na srce, kakšen komad iz njunega repertoarja sladke melanholije bi mi še dobro sedel. Komunikacija med nastopom je bila omejena le na kakšen »tanks« in »najstubihir« iz očarljivih ust pevke Sharin oziroma na glasno odobravanje občinstva na drugi strani. Na splošno so se Raveonettes predstavili v solidni luči, v manj komornem vzdušju kot ta večer pa verjamem, da so zmožni odigrati še bolje.

V melodičnem hrupu in čarih zanosne Sharin Foo sem užival Recky.




Komentarji
komentiraj >>