Na tokratno sobotno zgodnje popoldne bomo poslušali intervju s PInar Selek - ustanoviteljico prve feministične knjigarne v Istanbulu.
Poleg tega pa še izjave treh znanih slovenskih oseb, ki so se - na ponovoletnem sprejemu za novinarje pri treh predsednikih - opredelili do materinskih domov.
Februarski Sektor Ž začenjamo, kot že rečeno, z intervjujem s Pinar Selek, ustanoviteljico prve feministične knjigarne v Turčiji. Knjigarna je odprla svoja vrata konec decembra. Pinar Selek pa je poleg tega sodelovala tudi pri otvoritvi turške Amargi Woman Academy leta 2001 – vodilne organizacije za pravice žensk v Turčiji ter ženske akademije namenjene razvoju feministične teorije in prakse. Amargi je ime, povzeto po sumerski besedi, ki pomeni svobodo in "vrnitev k materi".
Pinar Selek, ki ji je leta 2006 grozila dosmrtna kazen, ker naj bi sodelovala s kurdsko delavko stranko, v resnici pa je z njimi samo posnela intervju za svojo raziskavo o militarizmu in miru v
Turčiji in kurdskem jugo-vzhodu, smo najprej povprašali, kako Amargi Woman Academy sploh deluje.
(opomba avtorice: KER JE BIL INTERVJU POSNET V FRANCOŠČINI, GA NA SPLETU PONUJAMO V ZGOLJ TRANSKRIPIRANI OBLIKI).
Pinar Selek: "Tovrstna organizacija je prva v Turčiji – vsi imamo potrebo po takšni organizaciji. Organizacija se bori proti patriarhatu in revščini. Pred dvema letoma smo začeli izdajati feministično
revijo Amargi – edino revijo, ki se ukvarja s teorijo in feministično politiko v Turčiji. Pomembno je, da na tisoče ljudi v Turčiji kupuje revijo s tako vsebino. S tem so nam izkazali veliko zaupanja, zaradi česar smo odprli knjigarno. Ljudje tu že dolgo časa živijo v strahu, zato želimo zlomiti smrt, mučenje in zapore, in sicer ne samo akademija Amargi, temveč vsi na splošno. Ljudje so obupani, še vedno si zatiskajo oči: če hočejo debatirati o problemih, jih omejuje militarizem, s čimer pa patriarhat pridobiva na moči. Vendar v Turčiji že dolgo obstaja tudi tradicija upora…"
Kdo, poleg akademije Amargi pa še financira
knjigarno?
Pinar Selek: "Denarja nimamo. Stvar financira zgolj amargi, ki deluje kot neodvisna organizacija. Nikogar drugega ni, ki bi nam pomagal. Veliko žensk se je želelo posvetiti amargi-ju, z namenom ustvariti skupni prostor (feministično knjigarno). Zbrali smo dosti denarja…. Ogromno žensk je podprlo ta projekt."
V knjigarni je mogoče dobiti rabljeno čtivo oziroma gre za t.i. »second-hand« knjigarno. Kje dobijo
material?
Pinar Selek: "V Turčiji je dosti založniških hiš. Imamo na tisoče knjig, ki so jih ljudje sami prinesli, knjige se prodajajo po nizki ceni, poteka neprestana izmenjava teh knjig, ljudje jih preberejo in prinesejo nazaj – tako ima dostop do teh zadev širok krog ljudi"
Poleg prodaje pa organizirajo tudi različna srečanja in predavanja.
V Turčiji potekata trenutno dve pereči debati. Ena od teh je predlog za ustavni amandma – oziroma 9.člen – po katerem se ženske, otroke, starejše in hendikepirane postavlja v skupino, ki
je »potrebna posebne zaščite«. Druga debata pa se tiče morebitne odprave prepovedi nošnje naglavnih rut na turški univerzah. Glede na to, da je v Turčiji takšno ozračje, kako prva feministična knjigarna krmari med takimi čermi?
Tu, v knjigatrni, imamo možnost spoznavanja, spletamo odnose, načrtujemo naslednja srečanja, razmišljamo, kako bi zasnovali družbo glede na poznavanje lastnih razlik, kakšna bi bila idealna globalna družba. Zdaj imamo prostor za takšne debate, saj se tu lahko različna mnenja krešejo skozi diskusijo namesto na vojnih poljih. Politično ozračje teži k razpustitvi feminističnega gibanja, mi pa težimo k vetru, ki bi ženskam dal moč."
Po pogovoru s Pinar Selek, ki vodi prvo feministično knjigarno v Istanbulu pa se selimo k novičkam iz F-maila.
V polikliniko v Neaplju, kjer naj bi izvajali nezakonit splav, je nasilno vdrla italijanska policija. Italijansk zakon namreč dovoljuje splav do 90. dneva, kasneje pa le ob nekaterih pogojih, kot so ogroženost življenja in zdravja matere ter huda finančna stiska. Takoj po operaciji so pridržali osebje in pacientko ter zasegli njeno zdravstveno dokumentacijo in tudi abortirani fetus. Po večurnem zaslišanju je policija ugotovila, da je bil abortus medicinsko utemeljen, saj je bil fetus mrtev že v maternici. Italijanska ministrica za zdravje Livia Turco je dogodek obsodila kot skrajno anahronističen in nedemokratičen, uvedli so tudi preiskavo. Vdor na kliniko in zasliševanje pacientke predstavljata vrhunec razgrete etično-politične razprave, ki jo je pred kakim mesecem sprožil glavni urednik časnika ll Foglio, ki je napovedal, da bo na aprilskih parlamentarnih volitvah nastopil z novo Stranko za življenje, želi pa postati minister za zdravje. Zaradi dogodka so v mnogih italijanskih mestih napovedali protestne shode v podporo pravici žensk do svobodnega odločanja o rojstvih otrok.
Uboji iz časti se izvajajo zaradi t. i. kršitve moralnih načel, zlasti za prešuštva, v večini primerov pa so žrtve ženske. Razloga za uboje sta lahko tudi zavrnitev dogovorjene poroke ali sestajanje z moškim. Natančnih podatkov, koliko žensk je ubitih zaradi družinske časti, ni. Ve pa se, da se dogajajo v več kot 54 državah. Ocenjujejo, da je vsako leto ubitih 5-10.000 žensk. Akcija proti ubojem iz časti, ki so jo začeli leta 2003, ima svojo spletno stran in odprto linijo za ogrožene ženske. Največ umorjenih žensk je v Pakistanu, v Jordaniji, Siriji, iz Iraka pa od ameriške okupacije, ko je v državi vse večji kaos, poročajo o vse večjem številu umorov žensk iz časti, in sicer največ v Kurdistanu in Basri. Tudi zaradi pritožb o šikaniranju in spolnem nadlegovanju v Slovenski vojski je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik obiskala obrambno ministrstvo in Slovensko vojsko. To je bilo njeno prvo uradno srečanje z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem, sestala se je tudi z načelnikom generalštaba Albinom Gutmanom in izrazila je prepričanje, da bo njeno sodelovanje z ministrom tudi v prihodnje dobro. Poudarila je, da bo z zakonodajo potrebno rešiti nekatera kadrovska vprašanja v SV, vključno z reševanji pritožb glede mobinga, spolnega nadlegovanja, pa tudi neizplačil dodatkov itd. Erjavec je izpostavil pomen prepoznavanja in osveščenosti o človekovih pravicah predvsem v mednarodnih misijah. Evropski ženski lobi je na nedavni konferenci v okviru predsedovanja Slovenije EU »Odprava spolnih stereotipov: Misija (ne)mogoče« sodeloval s prispevkom o spolnih stereotipih v zgodnjem otroštvu. V prispevku je bilo poudarjeno dejstvo, da se spolno stereotipiziranje začne tako zgodajkot samo otroštvo in se je treba z njim ukvarjati v najzgodnejših fazahživljenja, tako pri dečkih kot pri deklicah. EWL je pozval k usklajenimdejavnostim na različnih področjih, od osveščanja staršev,izobraževanja zaposlenih v medijih, industriji igrač in tekstila, doreform izobraževalnih sistemov. Prav tako je pozval k novi zakonski ureditvi medijev. |
Edi Pucer:
Erika Žnidaršič:
Bernard Nežmah:
Re: PINAR SELEK O PRVI FEMINISTIČNI KNJIGARNI V ISTANBULU
dubravka1956@gmail.com [18/02/2008]
Želim Vam uspeh !
Da, so pa pogumni ni kaj ! Hvala vam tudi v mojem imenu Vsima Vama SPOŠTOVANI .
odgovori >>