V tokratni oddaji Mr Lingua raziskuje položaj nizozemske populacije in jezika v Sloveniji. Ni mu bilo lahko, saj pri nas ni registriranega uradnega kulturnega društva, centra ali instituta, ki bi povezoval vse v Sloveniji živeče nizozemske državljane in tako spodbujal njihovo kulturo tudi izven meja matične države ...
Posnetek oddaje lahko poslušate v arhivu z MP3-ji (http://www.radiostudent.si/mp3.php?mpdir=/LARA_LINGUA#1):
137_080218_MR_LINGUA_REVISITED_NIZOZEMSKA.mp3
V tokratni oddaji Mr Lingua raziskuje položaj nizozemske populacije in jezika v Sloveniji. Ni mu bilo lahko, saj pri nas ni registriranega uradnega kulturnega društva, centra ali instituta, ki bi povezoval vse v Sloveniji živeče nizozemske državljane in tako spodbujal njihovo kulturo tudi izven meja matične države. Vendar pa kot pronicljiv raziskovalni novinar Lingua ni obupal na začetku, ampak se je lotil stvari priti do dna.
Prva postaja: nizozemsko veleposlaništvo, kjer je pridobil prvi stik z nizozemskim državljanom. Gospod Joop Zonnezeld Piek že več let živi v Sloveniji in je aktiven pri kulturno-družbenem povezovanju Nizozemcev. Ustanovil je, lahko bi rekli, underground društvo nizozemskih državljanov, ki vsake toliko časa organizira sprejeme, srečanja in ostala druženja, namenjena
sproščenemu spoznavanju Nizozemcev med seboj. Ker pa gospod Piek živi v Mozirju, proračunska sredstva našega preljubega radia pa so omejena, nam je Joop posredoval kontakt v Ljubljani lociranega Henrija Lodewijka.
Henri je v Slovenijo prišel leta 1991 kot fotograf-poročevalec vojne na Balkanu. In ostal dlje, kot je sprva mislil. Razlog: zaljubil se je v Slovenko in si ustvaril družino. V letih bivanja tu se je dodobra naučil slovensko, tako da intervju poteka dvojezično, v nizozemščini in slovenščini, na željo Henrija. Sicer pa Henri ni imel nemalo težav pri privajanju na življenje v Sloveniji.
Tudi Duke Overmans je potrebovala nekaj časa, da se je privadila na življenje v Sloveniji. Za razliko od Henrija je Duke rojena v Sloveniji, tako da ji znanje slovenskega jezika ni delalo preglavic pred prihodom v Ljubljano leta 2006. Vendar jo je več kot 25 let življenja v Rotterdamu in kasneje Amsterdamu močno zaznamovalo. Hladne pa je ni pustila niti Ljubljana, ne nazadnje je bogatejša za sinčka Svita. Tudi on je k intervjuju prispeval nekaj komentarjev, ki jih v intervjuju ne morete preslišati.
Kakšne razlike si na začetku občutila v primerjavi z življenjem na Nizozemskem?
Če povzamemo, na začetku je bilo življenje za Duke težko, predvsem ker ni imela dela, s tem pa tudi preveč časa. Namreč nekaj je, če prideš v državo na počitnice, povsem drugo pa, če prideš živet. Slovenija je precej zaprta država, kar se vidi tudi v odnosu do tujcev. Kot tujko so Duke težko sprejeli, in potrebovala je kar nekaj časa, da se je navadila na življenje v Sloveniji in da je ugotovila, kako se znajti v določenih situacijah. Najtežje je, ker vsi poznajo drug drugega in te stežka spustijo v svoj krog. Ko pa se je navadila, je bilo za Duke veliko lažje, sedaj se v Ljubljani počuti že čisto domače.
Sicer pa se Slovenci in Nizozemci razlikujejo prav po stopnji odprtosti drug do drugega. Nenazadnje je bila Nizozemska včasih ena izmed glavnih kolonialnih sil, kar se odslikava predvsem v paleti številčnih narodnosti, ki živijo tam.
Na kratko, Nizozemci so kljub nedavnim nesoglasjem glede tujcev še vedno bolj odprti kot Slovenci. Nemalokrat se zgodi, da ljudje pojejo na cesti, čeprav se ne poznajo, predvsem pa Nizozemska ni tako enobarvna kot Ljubljana. Tam živijo ljudje s celega sveta, tako da ni nenavadno na cesti srečati koga iz kake bolj eksotične države. Henri Lodewijk prav tako pogreša pisanost in raznovrstnost ne le narodnosti, ampak tudi izbora prehrambenih izdelkov. Kljub temu da v Sloveniji ni formalnega nizozemskega društva, Henri in Duke ne pogrešata tovrstnega združevanja.
Nizozemsko veleposlaništvo ob večjih praznikih sicer organizira različne prireditve, na katere povabi vse na konzulatu registrirane nizozemske državljane. Po zadnjih ocenah v Sloveniji živi približno 100 nizozemskih družin in več kot trideset posameznikov. Potrebno je omeniti, da registracija na veleposlaništvu ni obveznost, tako da natančna številka slovenskih Nizozemcev
ni znana.
Številka 100 nizozemskih družin in nekaj deset posameznikov res ni visoka, vendar se po podatkih veleposlaništva čedalje več Nizozemcev odloča za življenje v Sloveniji.
Verjetno pa le malokdo ve, da pri nas že dvajset let obstaja lektorat nizozemskega jezika na Filozofski fakulteti. Več o tem, koliko ljudi obiskuje lektorat, kako učenje poteka in kdo so tečajniki, vodja nizozemskega lektorata magistrica Anita Srebnik.
Z nezainteresiranostjo slovenskega veleposlaništva pri organiziranju dogodkov in povezovanju slovensko-nizozemske kulture se je srečala tudi Duke Overmans. Ko je pred dvema letoma organizirala teden nizozemske kulture v okviru Trnfesta, je finančno prispevalo le nizozemsko veleposlaništvo, medtem ko se slovensko na Nizozemskem povabilu ni odzvalo.
Sicer pa Duke poučuje nizozemščino na Zavodu Šolt. Pravi, da se čedalje več ljudi odloča za učenje nizozemskega jezika. Trenutno vodi dva tečaja na Šoltu in enega v banki. Tečaje na Zavodu Šolt obiskujejo večinoma študentke, ki se učijo jezika predvsem zaradi svojih fantov – Nizozemcev.
Sicer pa Duke poučuje nizozemščino na Zavodu Šolt. Pravi, da se čedalje več ljudi odloča za učenje nizozemskega jezika. Trenutno vodi dva tečaja na Šoltu in enega v banki. Tečaje na Zavodu Šolt obiskujejo večinoma študentke, ki se učijo jezika predvsem zaradi svojih fantov – Nizozemcev.
In vračamo se nazaj k osnovni, primarni instituciji, na katero se vsak Nizozemec najprej obrne po informacije – Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske. Tam so nam povedali, kako poteka povezovanje nizozemskih državljanov znotraj Slovenije in s slovenskim veleposlaništvom na Nizozemskem.
Če strnemo, nizozemska manjšina je v Sloveniji res v manjšini. Razen veleposlaništva Nizozemci pri nas nimajo nobene ustanove, kjer bi se lahko povezali med seboj in širili kulturo v svojem jeziku med Slovenci. Nizozemci, ki pridejo v Slovenijo, se morajo večinoma sami znajti. Sicer obstajajo neformalna društva oziroma vezi prijateljstva, v katera pa se mlajši Nizozemci,
ki pridejo v Slovenijo, večinoma ne vključujejo.
Prav tako tudi Slovenci nizozemske kulture, zgodovine in jezika ne poznamo dovolj dobro. Morda slednjega pri nas še najbolj gojimo. Na Filozofski fakulteti namreč že 20 let v okviru oddelka za germanistiko poteka lektorat za nizozemski jezik. Čedalje več zanimanja za nizozemščino pa kažejo
tudi ostale jezikovne šole.
Komentarji
komentiraj >>