... pankrt v zibelki srbstva je shodil, v Beogradu 50 ranjenih ...
... Pervezu Mušarafu se na parlamentarnih volitvah nasmiha gladek poraz ...
... domači gospodarski sektor ponovno na začetku pogajanj ...
... Sarkozy predlaga ustanovitev šestčlanskega Nata v Natu ...
OFF NAPOVEDNIK
Kosovo je države po svetu uradno zaprosilo za priznanje, prve pozitivne odgovore pa pričakuje že v prihodnjih urah. Srbska policija je medtem vložila obtožnico zoper kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja, premiera Thacija in predsednika parlamenta Jakupa Krasniqija zaradi "organizacije razglasitve neodvisnosti lažne države na ozemlju Srbije". Kot je zapisano v izjavi srbskega notranjega ministrstva, so kosovski voditelji z razglasitvijo neodvisnosti "zagrešili kriminalno dejanje proti ustavnemu redu in varnosti Srbije".
Neodvisnost naj bi države priznavale v treh valovih. Prva skupina naj bi Kosovo priznala takoj ali zelo kmalu, sledile bi države, ki ne želijo hiteti, tretji val pa bi predstavljale države, ki so še skeptične in bodo nekoliko počakale.
Neodvisnost naj bi takoj priznale Albanija, Savdska Arabija, Pakistan in verjetno še nekaj islamskih držav, poroča srbska Beta, ki se sklicuje na analize in scenarije nekaterih evropskih držav. Kmalu bo sledilo priznanje iz Avstrije, Danske, Finske, Luksemburga, Belgije in verjetno tudi članic kontaktne skupine za Kosovo, tj. Francije, Velike Britanije, Nemčije in Italije. Vse kaže, da bo tudi Washington zelo hitro priznal Kosovo, ki med državami, ki bi neodvisnost lahko priznale precej kasneje, omenja Romunijo. Neodvisnosti Kosova pa po navedbah Bete ne bodo nikoli priznale Rusija, Ciper, Kitajska, Belorusija ter verjetno Indija, kritični pa sta tudi Brazilija in Argentina.
Poslušate OFF programiqi Radia Študentiqi.
OFF PROGRAM
Škoda je približno ocenjena, ni pa rečeno, da je omejena. V sinočnjih neredih v Beogradu je bilo ranjenih 30 policistov in 20 civilov. V neredih so izgredniki med drugim napadli in poškodovali slovensko in ameriško veleposlaništvo. Vrhunec so nemiri dosegli zvečer, ko je nekaj sto nezadovoljnih uničilo dva McDonald'sa, pri čemer je eden končal v ognju. Po mestu so okradli številne kioske, razbili izložbe trgovin, uničili številne avtobuse mestnega prometa, napadli pa so tudi več televizijskih ekip, med njimi hrvaško in srbsko.
Oglasilo se je nekaj bližnjih držav. Bosna in Hercegovina ter Hrvaška sta sporočili, da bosta razmere skrbno spremljali, s priznanjem pa ne bosta hiteli. Črna gora stališča še ni podala, Romunija pa vztraja, da Kosova ne bo priznala. Če gremo malo stran – Nova Zelandija države ne bo priznala, Kitajska prav tako ne, Japonska pa se nagiba k priznanju.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je dejal, da "dokler bo Srbija članica ZN, Ovseja in Sveta Evrope", Kosovo ne bo imelo pristopa v te organizacije.
V Beograd smo poklicali novinarja tamkajšnjega tednika Nin, Dragana Bujoševića:
Solze v Srbiji, veselje v Prištini. Tamkajšnja novinarka Jeta Djara je povedala:
Pravkar je prispela vest, da so Kosovo prve priznale ZDA.
Ob štirih zjutraj po našem času so se odprla volišča na parlamentarnih volitvah v Pakistanu. Le nekaj ur prej je v predvolilnem nasilju v Lahoreju umrlo pet ljudi. Volitve bi se morale zgoditi 8. januarja, a so jih preložili zaradi nasilja po atentatu na nekdanjo premierko in opozicijsko prvakinjo Benazir Buto.
Javnomnenjska raziskava, ki jo je prejšnji teden objavil Mednarodni republikanski inštitut, ki ga podpira ameriška vlada, napoveduje, da bo polovica volilnih upravičencev glasovala za Pakistansko ljudsko stranko Benazir Buto, ki jo sedaj vodi njen mož Ali Asif Zardari, 22 odstotkov naj bi jih glasovalo za Šarifovo Pakistansko muslimansko ligo - N, samo 14 odstotkov pa za istoimensko, vladajočo pakistansko muslimansko ligo - Q.
Zardari in Šarif sta v pričakovanju zmage opozicije že napovedala oblikovanje povolilne vladne koalicije, Zardari pa je ob tem obljubil, da bo v primeru zmage v vladi pripravljen sodelovati z vsemi demokratičnimi silami, tudi z vladajočo stranko, saj si želi "vlado narodnega soglasja z vsemi".
Ministri Evropske unije so v Bruslju vnovič opozorili Hrvaško zaradi uveljavitve zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu tudi za države članice Unije. Hrvaška naj ne uveljavi nobenega vidika ERC-ja v Jadranu za članice EU-ja, dokler ne bo dosežen skupni dogovor v duhu EU, so ponovili decembrski sklep. Poznavalci diplomatsko leporečje, ki pa to pravzaprav ni več, interpretirajo kot tonsko močno zvišan in oster poziv slovenski južni sosedi, ki v sebi skriva sporočilo, da naj bi Bruslju počasi prekipevalo. In možnost zamrznitve več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z Unijo po vzoru primera s Turčijo, če problem ne bo rešen? "Vse možnosti so odprte, nič ni zaprto," so še sklenili viri v Bruslju.
Sindikalne centrale Pergam, KS 90, Alternativa, Solidarnost in Zveza svobodnih sindikatov so odgovorile na poziv delodajalcev s prejšnjega ponedeljka k podpisu kolektivne pogodbe o izrednem dvigu plač za lani. Pravijo, da je zanje nesprejemljiv, saj ne zagotavlja dogovorjenega dviga osnovnih plač vsem zaposlenim. Predlagajo pa nadaljevanje pogajanj.
Kaj zahtevajo sindikati? Zvišanje vseh osnovnih plač s 1. januarjem letos od prvega do petega tarifnega razreda za 10 odstotkov, od šestega do devetega tarifnega razreda pa za 5,6 odstotka. Dalje, da se delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, do spremembe zakona o minimalni plači izplačuje dodatek k minimalni plači v višini 50 evrov ter da se v kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač za leti 2008 in 2009 zagotovi dvig osnovnih plač v višini inflacije.
Generalni direktor gospodarske zbornice Samo Hribar Milič je zvišane zahteve označil za "blef" in dodal, da so se pripravljeni pogajati, da pa bo treba izhodišča bolj realno definirati.
Nicolas Sarkozy se je postavil na čelo pobude za oblikovanje elitnih varnostnih sil, ki bi jih vzpostavilo šest največjih držav članic EU-ja: Francija, Nemčija, Velika Britanija, Španija, Italija in Poljska. Predvideno naj bi bilo, da bo omenjenih šest držav sprejelo skupna pravila glede okrepljenega sodelovanja in da med drugim namenijo obrambi vsaj dva odstotka svojega BDP, se pridružijo enotnemu trgu obrambne opreme in zagotovijo 10.000 enot za intervencijske sile. Poleg tega naj bi se skupina zavezala k izvajanju skupnih protiterorističnih projektov in obrambnih infrastrukturnih programov, kot sta raketna obramba ali vesoljska in obveščevalna tehnologija. Pobuda naj bi formalno zaživela leta 2009.
OFF je podpisal Lan.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>